Med štirimi stenami

“Moja hendikepiranost na odru šokira”

Dramski igralec in gledališki lektor Simon Šerbinek

Simon Šerbinek
Dramski igralec in gledališki lektor Simon Šerbinek
foto: radioprvi

Ko je bil absolvent Akademije za gledališče, radio, film in televizijo, mu je pot prekrižala nesreča, v kateri je izgubil obe nogi. Postal je obojestranski podkolenski amputiranec. Želel je ostati v gledališču, zato je začel  sodelovati z Jožetom Faganelom kot s svojim mentorjem za slovenski jezik, govor in gledališko lektorstvo, kar ga je popeljalo na nov študij. Ker se je v tem času tudi poročil in si ustvaril družino, je študij končal leta 2011.

V Prešernovem gledališču v Kranju je leta 1996 odigral eno od diplomskih predstav. Zdaj pa se je na kranjski oder vrnil po 23. letih z naslovno vlogo Borisa v Bernhardovi drami Zabava za Borisa.

Sam tekst mi je dal posebno noto, saj se ukvarja z bližino smrti, ki sem jo tudi sam doživel. Tudi z vprašanji, ki so pereča v današnjem slovenskem prostoru, kot je na primer tema samomora. V predstavi smo se z invalidnostjo spopadli odkrito. Odkrito smo se spopadli na ta način, da smo prikazali ta hendikep družbe, ki ni samo gibalni, ampak tudi duševni.

Vsak invalid se mora navaditi, da tudi sam pristopi k drugim ljudem. Včasih so namreč v zadregi, kako s se soočiti z invalidom.

Kadar grem na kopališče ali na morje, se razgalim. Kopam se brez protez. Moje telo je takrat drugačno od drugih. Ljudje pa si ne upajo ničesar reči, ampak sprašujejo mojo ženo, kaj se mi je zgodilo. To pa je zelo nerodno in neprijetno. Zato se raje sam izpostavim in navežem stik z ljudmi.