Brušenju kose je podobno oglašanje kosca, pravijo nekateri. V toplih pomladnih nočeh pa se razgleda tudi kilometer daleč. Največ koscev v Sloveniji je na Cerkniškem jezeru, zato je pravi za to, da nam predstavi to ptico zagotovo strokovni vodja Notranjskega parka ornitolog Tomaž Jančar, ki bo z nami tudi v nedeljskem jutranjem programu 5. maja, ko bomo prenašali jutranji ptičji zbor iz okolice jezera. S Tomažem Jančarjem se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Njegovo oglašanje, podobno zvoku brušenja kose, se lahko razlega tudi do kilometer daleč
Populacija kosca v Sloveniji se je v zadnjih 20 letih tako rekoč prepolovila. Eno pomembnejših območij pri nas zanj je Cerkniško jezero, kjer so jih lani našteli 113, nam pove strokovni vodja Notranjskega parka Tomaž Jančar. Kosec se v Slovenijo vrne v začetku maja. Kdaj je nazaj, ni težko ugotoviti.
»Ima zelo glasno pesem, ta »krek-krek« se sliši tudi kilometer daleč. Kosci začnejo peti okoli 11. ure zvečer in pojejo do petih zjutraj. Da prikličejo samico, pojejo celo noč,«
pove Jančar in doda, da prav koščeva pesem omogoča, da je lažje opravljati raziskave te ptice, saj jo le redko vidimo: »Je travniška ptica, ima varovalno barvo, trava pa mora biti dovolj visoka, da je on tam. V nizki travi ne želi biti. Ker je trava višja, smo lahko relativno blizu, pa ga ne bomo videli.«
»Narava ima zelo različne strategije, kako ohranjati vrsto. Pri koscih se je razvil ta način, da samec najde primeren habitat za vzrediti mladiče. Tam potem poje, samica pride, sta skupaj nekaj časa, jo oplodi in potem ona sama izvali in vzredi mladiče. Samec potem najde novo primerno lokacijo in spet kliče samice,«
nam opiše Jančar in pove še, da kosec, ko se seli, brez problema preleti tudi do 800 kilometrov v eni noči.
Oglašanje kosca:
Posnel dr. Tomi Trilar.
Posnetke hrani Slovenski arhiv živalskih zvokov Prirodoslovnega muzeja Slovenije.
