Japonska je napovedala, da bo od julija ponovno dovolila komercialni kitolov. V vizirjih harpun se bodo znašle tudi ogrožene in zaščitene vrste
Medijske podobe lova na kite in delfine v večjem delu javnosti zbujajo odpor in negativna čustva. Čeprav je leta 1986 začela veljati prepoved komercialnega kitolova, so nekatere države z njim nadaljevale. Med njimi je bila tudi Japonska, ki pa je te mogočne morske sesalce lovila in ubijala le še v raziskovalne namene. Decembra pa so sporočili, da se umikajo iz Mednarodne komisije za kitolov in letošnjega julija v svojih vodah ponovno uvajajo tudi komercialni kitolov. Poteza japonske vlade je prišla ravno v trenutku, ko Mednarodno komisijo za kitolov vodi Slovenija. Sicer je težko napovedati, kaj se bo zgodilo, vendar posledice japonske odločitve morda ne bodo tako negativne, kot se zdi na prvi pogled – prav nasprotno.
Biolog Andrej Bibič, ki v imenu Slovenije predseduje Mednarodni komisiji za kitolov: Razprave o kitolovu so le težko samo racionalne, vedno so tudi zelo čustvene.
Biolog in okoljevarstvenik Tilen Genov, ki je član znanstvenega odbora Komisije: Ne poznamo hitre in neboleče metode za usmrtitev kita.
Vrsta obalnih skupnosti na Japonskem že stoletja lovi kite, a je poraba kitovega mesa v državi narasla šele po drugi svetovni vojni, ko so bili proteinsko bogati kiti glavni vir mesa. V zadnjih desetletjih je poraba kitovega mesa močno padla in predstavlja le pičlih 0,1 odstotka vsega mesa, prodanega na Japonskem.
Po sporazumu držav, včlanjenih v Mednarodno komisijo za kitolov, je prepoved komercialnega kitolova začela veljati sredi osemdesetih let – leta 1986. Posledično je Japonska lovljenje in ubijanje kitov lahko nadaljevala samo še v znanstvene namene. Japoncem mnogi očitajo, da je bil njihov kitolov v raziskovalne namene premalo premišljen. Podatki za leto 2016 so namreč razkrili, da je bilo med 333 ubitimi zaščitenimi ščukastimi kiti, več kot 200 brejih samic. Japonska trdi, da so se ščukasti kiti številčno že dovolj okrepili, da ne potrebujejo več zaščite. Tiskovni predstavnik japonske vlade je povedal, da bo komercialni kitolov omejen na japonske teritorialne vode in gospodarska območja. Posledično bo Japonska nehala loviti v vodah Antarktike in na južni polobli, kar okoljevarstveniki pozdravljajo. Japonska vlada je v izjavi za javnost sporočila, da Mednarodna komisija za kitolov ni dovolj predana enemu svojih ciljev, to je podpiranju trajnostnega komercialnega kitolova. Ob tem so Komisijo obtožili, da se osredotoča zgolj na ohranjanje števila kitov.
Življenjski prostor kitov in delfinov je tudi slovensko morje. Vse vrste kitov in delfinov v Sredozemlju so na Rdečem seznamu ogroženih vrst opredeljene kot ranljive, ogrožene ali celo kritično ogrožene.
Oddaja Intelekta: Kakšne bodo posledice japonske odločitve? Kakšen življenjski prostor za kite in delfine so svetovna morja enaindvajsetega stoletja? In katere so nevarnosti, ki ogrožajo njihov obstoj?
