Čeprav bi morala v prvi vrsti odločati stroka, pa bolj kaže, da imajo škarje in platno v rokah lobiji ter politika
Herbicid glifosat spremlja slab sloves. Če je njegova raba v zadnjih treh desetletjih porasla za stokrat in še vedno narašča, se tudi med ljudmi povečujeta zaskrbljenost in strah. Razprave o škodljivosti glifosata ne potihnejo, prav nasprotno; vse glasnejše so. Eni trdijo, da ogroža zdravje ljudi in povzroča raka; drugi, da je strupen za živali; tretji opozarjajo, da ni boljšega; četrti kažejo na študije, ki ne dajejo jasnih in enoznačnih odgovorov. Čeprav bi o glifosatu morala v prvi vrsti odločati stroka, pa se vedno bolj zdi, da imajo škarje in platno v rokah lobiji ter politika.
Glifosat je totalni herbicid, ki učinkovito zatre plevel, hkrati pa pomori tudi vse druge rastline – razen tistih gensko spremenjenih. Ko je sredi sedemdesetih let prišel na tržišče, se je zdelo, da smo v roke dobili močno orožje, ki ne obremenjuje okolja in ni nevarno ne ljudem in ne živalim. Z desetletji uporabe glifosata so se začeli kopičiti tudi dokazi o njegovih škodljivih učinkih na ljudi in okolje.
Rakotvoren ali ne
Hud udarec slovesu glifosata je pred štirimi leti zadala Mednarodna agencija za raziskave raka pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Glifosat je uvrstila med snovi, ki so »za ljudi verjetno rakotvorne«. V tistem obdobju so škodljivost glifosata ugotavljale tudi evropske inštitucije. Ocene so se razhajale. Pri Evropski agenciji za varno hrano so zapisali, da »snov verjetno ni genotoksična in ne pomeni kancerogene grožnje za ljudi«. Različne ocene o rakotvornosti so med drugim posledica razlik med ocenjevalnimi postopki posameznih agencij. Nekatere so se vprašale samo, ali snov lahko povzroči raka, ali ne, druge pa tudi, pri kakšnem odmerku.
V povezavi z glifosatom se omenja obolevnost za rakom, milijonske odškodninske tožbe, kontroverzne odločitve inštitucij, korporacijo Monsanto in gensko spremenjene organizme.
Uporabnost glifosata je v sedemdesetih letih odkrila skupina strokovnjakov, zbranih okrog Johna Franza, ameriškega kemika zaposlenega pri biotehnološkem podjetju Monsanto. Zaradi svoje učinkovitosti so pripravki, ki vsebujejo glifosat, hitro osvojili svetovno tržišče pesticidov. Še večji razmah uporabe glifosata pa je omogočil razvoj gensko spremenjenih rastlin, ki jih je sredi devetdesetih prav tako razvil Monsanto. Te poljščine preživijo škropljenje z glifosatom.
Kaj pa Slovenija
Razprave o škodljivih učinkih herbicida glifosat so že dalj časa prisotne tudi v Sloveniji. Še zlasti zaskrbljeni so prebivalci Rač. V nekdanji tovarni Pinus v Račah, ki jo je prevzel ameriški proizvajalec pesticidov Albaugh, proizvajajo herbicid na osnovi glifosata. Onkološki inštitut iz ljubljane je preveril ali na Dravskem polju – s poudarkom na občini Rače-Fram in okoliških naseljih – ljudje res pogosteje zbolevajo za rakom kot drugje v Sloveniji. Povezava do študije.
V oddaji Intelekta o nekaterih aktualnih vidikih rabe herbicida glifosat v našem okolju sodelujejo: Štefan Domej (Rinkole pri Pliberku), Heidi Hautala (Evropski parlament), Anca Paduraru (Evropska komisija) in Erich Roscher (Kmetijska zbornica Celovec). Svoje poglede bodo delili tudi prof. dr. Janko Božič (Biotehniška fakulteta), dr. Jernej Drofenik (Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin), prim. Lucija Perharič (NIJZ), Sonja Tomšič (Onkološki inštitut) in prof. dr. Vesna Zadnik (OI). Novinarji: Petra Kos Gnamuš, Igor Jurič, Nina Slaček in avtor Iztok Konc.
