Notranji trg Unije je območje blaginje in svobode, ki Evropejcem daje dostop do blaga, storitev, delovnih mest in poslovnih priložnosti. Ena izmed štirih svoboščin, ki jih uživajo državljani Unije, je prosto gibanje delavcev. Pomeni odpravo diskriminacije na podlagi narodnosti med delavci držav članic glede zaposlovanja, plačila ter drugih pogojev dela in zaposlitve.

Notranji trg Unije je območje blaginje in svobode, ki Evropejcem daje dostop do blaga, storitev, delovnih mest in poslovnih priložnosti

Ena izmed štirih svoboščin, ki jih uživajo državljani Unije, je prosto gibanje delavcev. Pomeni odpravo diskriminacije na podlagi narodnosti med delavci držav članic glede zaposlovanja, plačila ter drugih pogojev dela in zaposlitve. Predstavnik SURS-a Martin Bajželj:

“Če pogledamo državljane RS Slovenije in njihove migracije v druge članice Unije, vidimo, da se jih je leta 2017 v tujino preselilo skoraj 7 tisoč 400. Ko pogledamo, koliko se jih je iz Evropske unije preselilo k nam, ugotovimo, da je bilo tujcev malo več kot 3 tisoč 300. Največ Slovencev se je odselilo v Avstrijo in Nemčijo, največ tujcev, ki so prihajali iz držav članic, pa je bilo iz Hrvaške in Italije.”

Konec leta 2014 so po podatkih Eurostata trije odstotki državljanov Unije – to je nekoliko več kot 15 milijonov – živeli v državi članici, katere državljani niso bili. V Avstriji dela Andreja Šadl z Goričkega, ki so jo leta 2012 med bolniškim dopustom odpustili v AHA Muri.

“Kaj je najpomembnejše? Odnos, pa tudi zaslužek. Ker če pridno delaš in se trudiš in potem dobiš primerno plačilo, lahko živiš dostojno življenje.”

Namen skupnega trga, ki je bil vzpostavljen z Rimsko pogodbo leta 1958, je bil odpraviti trgovinske ovire med državami članicami, s tem pa povečati gospodarsko blaginjo. Profesorica ekonomske fakultete Katja Zajc Kejžar:

“Ocenjujem, da notranji trg dobro deluje na področju pretoka blaga in kapitala. Sama ideja notranjega trga daje priložnost dostopa do večjega evropskega trga z bolj nediskriminatornimi pogoji, na drugi strani pa se to čuti kot večja konkurenca na domačem trgu, saj ni več mogoče varovati domačih proizvajalcev.”

Slovenija je decembra 2018 izvozila za 2,2 milijarde evrov blaga, uvozila pa za 2,4 milijarde. Lani je v vse države članice Evropske unije izvozila več kot tri četrt vsega blaga, uvozila pa tudi več kot tri četrt. Naše glavne trgovinske partnerice so že več let Nemčija, Italija, Hrvaška, Avstrija in Francija. S temi državami ustvarimo več kot polovico celotnega izvoza in uvoza.

Lidija Kosi, Mirjam Muženič, Petra Kos Gnamuš, Urška Valjavec