Če slišimo besedo Erasmus, si mnogi takoj predstavljamo študenta, ki gre v drugo državo na študijsko izmenjavo – a program Erasmus + ni le to. V ozadju je veliko priprav, povezovanja, organizacije – samih študentov, prostovoljcev, pedagoškega kadra, kot tudi predstavnikov izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij, ki se prijavljajo na razpise programa Erasmus +. Zanj v Sloveniji skrbita dve nacionalni agenciji – Cmepius je zadolžen za področje šolstva in usposabljanja, Movit za področje mladine in prostovoljstva. Poglejmo torej v zgodovino in v ozadje – kako deluje kompleksno kolesje, ki se mu reče Erasmus +.

Ozadje programa Erasmus+ in kaj vse sodi vanj

Če slišimo besedo Erasmus, si številni takoj predstavljamo študenta, ki gre v drugo državo na študijsko izmenjavo, a program Erasmus+ ni le to. V ozadju je veliko priprav, povezovanja, organizacije tako samih študentov, prostovoljcev, pedagoškega kadra kot tudi predstavnikov izobraževalnih ustanov in mladinskih organizacij, ki se prijavljajo na razpise programa Erasmus+. Zanj v Sloveniji skrbita dve nacionalni agenciji – Cmepius je odgovoren za področje šolstva in usposabljanja, Movit za področje mladine in prostovoljstva. Poglejmo torej v zgodovino in v ozadje, kako deluje kompleksno kolesje, ki se mu reče Erasmus+.

Programu Erasmus+ je Evropska unija v tem finančnem okvirju, torej od leta 2014 do 2020, namenila 15 milijard evrov, za prihodnje obdobje pa bo sredstev kar dvakrat, če ne celo trikrat več. Večina jih je sicer namenjena področju izobraževanja, na katerem se je pred 30 leti s študentskimi izmenjavami, ki temeljijo na dvostranskih pogodbah med dvema fakultetama, vse skupaj tudi začelo. Pri nas pred 20 leti. Profesorji so svoja poznanstva in vezi s tujino poglobili, sodelovanje s tujino se je velikokrat zgodilo tudi na pobudo študentov, je povedala Helena Deršek Štuhec iz oddelka za mednarodno sodelovanje in izmenjave Univerze v Ljubljani. Danes so povezave vzpostavljene, stvari utečene. Dva tisoč slovenskih študentov se na leto odpravi v tujino, še nekaj več je tujih študentov, ki pridejo k nam. Samo z ljubljanske univerze jih gre na leto v tujino na praktično usposabljanje še približno petsto, prav tako 180 profesorjev in sto strokovnih delavcev v administraciji.

Erasmusovim študentom so v pomoč koordinatorji na matičnih fakultetah z vsemi podatki o tujih fakultetah, izbirnih postopkih, dokumentaciji in priznavanju študentskih obveznosti, študentske organizacije poskrbijo za družabni vidik izkušnje, zaposleni na univerzi pa tudi za finančno podporo. Helena Deršek Štuhec:

“Zadnje čase ugotavljamo, da finance niso največja težava pri odločanju za izmenjavo ali ne. Finančna pomoč je namreč kar precejšnja, če si upravičen do nje.”

Študent prejme Erasmusovo pomoč v višini od 370 do 520 evrov na mesec, odvisno od države, v katero gre. Zaprosi lahko za dodatek javnega sklada Republike Slovenije za razvoj kadrov in štipendije (letos 64 evrov na mesec) ali za spodbudo za študente iz socialno šibkejšega okolja ministrstva za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti (od 200 do 220 evrov).

V Erasmus+ je sicer vključenih več kot 70 ustanov s področja terciarnega izobraževanja (Univerza v Ljubljani šteje za eno), a program ni namenjen le študentom, pove Neža Pajnič, vodja sektorja na Cmepiusu, Centru RS za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja.

“V Sloveniji je več kot 70 odstotkov osnovnih šol v zadnjih sedmih letih sodelovalo znotraj programa z različnimi dejavnostmi, tudi veliko vrtcev. Začne se torej že zelo zgodaj. Poleg tega skoraj vse poklicne šole svoje dijake pošiljajo na prakso v tujino. Sodelujejo tudi izobraževalci odraslih, tako da s svojimi dejavnostmi pokrivamo celo vertikalo.”

A pred najbolj pomembnim in opaznim delom projekta, izmenjavo, je treba še veliko drugega dela: poiskati partnerske šole ali fakultete, razmisliti o namenu in ciljih projekta, se prijaviti na razpis. Če je projekt izbran, so potrebni priprave, koordinacijski sestanki, šele nato srečanja in izmenjave. Potem sledijo še reintegracija (če je potrebna), evalvacija in uporaba pridobljenega znanja v domačem okolju.

A ne le s šolo ali prek fakultete – v tujino gredo lahko mladi tudi v okviru programa Erasmus+: Mladi v akciji, od katerega se je lani odcepilo področje prostovoljstva in dobilo ime Evropska solidarnostna enota. Učni mobilnosti s cilji razvijanja kompetenc in lažje zaposljivosti, torej področju mladine in mladinskega dela, je v Evropi namenjenih 10 odstotkov sredstev za Erasmus+, vseeno pa je projektov veliko. Od leta 2014 do 2018 so razdelali 15 milijonov evrov, pove Uroš Skrinar, direktor Movita, zavoda za razvoj mobilnosti mladih, samo leta 2017 so na primer v Sloveniji podprli 340 različnih mladinskih organizacij in lokalnih skupnosti, v njih pa je bilo vključenih 5300 udeležencev.

“Na kar smo pri Movitu zelo ponosni, je to, da je več kot 35 odstotkov mladih, ki so vključeni v projekte, mladih z manj priložnostmi. To je delno tudi odgovor, da Erasmus + ni elitistični program, ki je na voljo samo študentom, ampak tudi mladim, ki mogoče nimajo najboljših socialnih okoliščin, ali pa celo mladim s posebnimi potrebami.”

Špela Šebenik