Kanabinoidi so učinkoviti, toda potrebno bo še veliko raziskav

Kanabinoidi dokazano blažijo stranske učinke kemoterapije, kot so bruhanje, huda bolečina ali izguba apetita. Najnovejše raziskave pa nakazujejo še veliko bolj obetavne možnosti. Kanabinoidi bi utegnili neposredno vplivati tudi na rast tumorjev in njihovo širjenje po telesu.

"Vse dozdajšnje raziskave so pokazale, da je preživetje daljše, če se uporablja kanabinoide, in da naj se te jemlje ob kemoterapiji, katere učinke potencirajo, po drugi stani pa lajšajo stanje bolnika," razlaga prof. dr. Tamara Lah Turnšek z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Telesu lastni endokanabinoidi so namreč izredno pomembni prenašalci informacij med celicami in tudi v sami celici. Za rak je značilno, da uspe prvim rakavim celicam prepričati svojo neposredno okolico, da pomaga njihovi širitvi. Toda ker se različne celice zelo različno vedejo, so tudi raki zelo različni. Zato kombinacija kanabinoidov, ki pomaga pri eni vrsti raka, ne deluje pri drugi.

"Vprašanje za milijon dolarjev je, katera kombinacija je učinkovita pri katerem raku," opozarja Tamara Lah Turnšek.

Bolniki danes ne vejo, kaj kupujejo. Kupujejo pa.

V Sloveniji po ocenah kar 80 odstotkov onkoloških bolnikov prej ali slej poseže po kakem pripravku iz konoplje. CBD lahko denimo brez težav kupimo v specializiranih trgovinah ali naročimo po spletu, čeprav je uradno prepovedan. Toda gre za sivo cono, kjer ni nadzora, in zato ne moremo vedeti, kaj smo dejansko kupili.

"Na Slovaškem so opravili raziskavo, ko so naročili vse pripravke s CBD-jem, ki so dostopni. Ugotovili so, da jih le 10 odstotkov ustreza navedeni specifikaciji. Odstopanja pa so bila do tristoodstotna," pojasnjuje direktorica Mendarodnega inštituta za kanabinoide doc. dr. Tanja Bagar.

Poleg tega konoplja iz zemlje posrka pesticide in kovine in če ni nadzora, so lahko vse te škodljive snovi tudi skoncentrirane v pripravku. Bolnikom pa te snovi škodijo še veliko bolj kot zdravim.

Nujne so klinične raziskave, ki zahtevajo jasno regulativo

Dejstvo je, da se konoplja oziroma pripravki iz nje vse pogosteje uporabljajo v medicinske namene, pri lajšanju simptomov vrste bolezni od epilepsije, multiple skleroze, avtizma in tudi pri različnih vrstah rakov. Toda raziskave, predvsem klinične, na področju kanabinoidov močno zaostajajo za dejansko prakso. Po drugi strani pa ugotovitve, ki so na voljo, že jasno kažejo, da se v prepovedani konoplji skriva ogromen potencial.

Zatrjevanja bolnikov, da konoplja pomaga, očitno niso iz trte izvita. Toda učinkovitejše raziskovanje močno zavira nedorečena zakonodaja. Kajti tudi konoplja ni čudežna ratlina za vse tegobe. Ta hip bolniki igrajo loterijo. Morda so našli pripravek, ki ustreza njihovi diagnozi, morda pa ne.

Nina Slaček