Danes na svetovni dan Downovega sindroma, ki poteka pod geslom »Nihče naj ne ostane zadaj!« potekajo v različnih krajih Slovenije prireditve, s katerimi želijo v Društvu Downov sindrom Slovenija ozavestiti javnost o življenju ljudi z Downovim sindromom. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zvezo Sožitje in društvom Downov sindrom Slovenija pripravila Posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju.
Z začetkom uporabe novega družinskega zakonika s 15. aprilom se bo njihov položaj bistveno izboljšal
Danes na svetovni dan Downovega sindroma, ki poteka pod geslom »Nihče naj ne ostane zadaj!« potekajo v različnih krajih Slovenije prireditve, s katerimi želijo v Društvu Downov sindrom Slovenija ozavestiti javnost o življenju ljudi z Downovim sindromom. Slovenska akademija znanosti in umetnosti je v sodelovanju z Zvezo Sožitje in društvom Downov sindrom Slovenija pripravila Posvet o pravnem in družbenem položaju odraslih z motnjo v duševnem razvoju.
Položaj odrasle osebe z motnjo v duševnem razvoju se bo z začetkom uporabe novega družinskega zakonika s 15.-im aprilom letos bistveno izboljšal, razlaga profesorica doktorica Barbara Novak s Pravne fakultete Univerze v Ljubljani.
»Odraslim osebam, ki ne bodo sposobne samostojnega odločanja, se po novem ne bo več odvzelo poslovne sposobnosti, ampak jih bo sodišče postavilo le pod skrbništvo. Pod skrbništvo bodo po novem postavljeni tudi osebe z motnjo v duševnem razvoju, ki bi po starih pravilih izpolnjevale pogoje za podaljšanje roditeljske pravice, ker podaljšanje roditeljske pravice nov družinski zakonik ne bo več poznal. Inštitut skrbništva z novo ureditvijo ne bo več vezan na tog model popolnega ali delnega odvzema poslovne sposobnosti, skrbništvo bo postal stopnjevit institut skrbi, ki ga bo mogoče prilagoditi individualni potrebi osebe po pomoči in sodišče bo po novem tako lahko odločilo, da določena oseba na primer za zahtevnejše posle potrebuje zastopanje skrbnika, za nekoliko manj zahtevne posle le soglasje skrbnika, nezahtevne pa lahko opravlja še vedno sama.«
Več pa v prispevku, v katerem izveste tudi, kakšna je vloga nevladnih organizacij pri zagotavljanju kakovostnega življenja ljudi z motnjo v duševnem razvoju.
