Peter Florjančič je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem ukvarjal poklicno. Danes praznuje 100. rojstni dan. V domu upokojencev v Radovljici, kjer preživlja zadnja leta, še vedno vitalen in bistrega duha, mu pripravljajo veliko slavje. Na Bledu, kjer so njegove korenine, pa drevi v Festivalni dvorani Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino odpira tudi razstavo o njegovem delu in na trenutke neverjetnem, skoraj pravljičnem življenju, kot ga rad opiše tudi sam, z zgovornim naslovom Živeti sanje. Več v prispevku Romane Erjavec.

Ob visokem jubileju na Bledu otvoritev razstave

Peter Florjančič je eden najbolj znanih slovenskih izumiteljev in edini, ki se je celo življenje s tem ukvarjal poklicno. Danes praznuje 100. rojstni dan. V domu upokojencev v Radovljici, kjer preživlja zadnja leta, še vedno vitalen in bistrega duha, mu pripravljajo veliko slavje. Na Bledu, kjer so njegove korenine, pa drevi v Festivalni dvorani Tehniški muzej Slovenije v sodelovanju z Uradom za intelektualno lastnino odpira tudi razstavo o njegovem delu in na trenutke neverjetnem, skoraj pravljičnem življenju, kot ga rad opiše tudi sam, z zgovornim naslovom Živeti sanje. Vodja projekta Irena Marušič:

Težko je strniti stoletno življenjsko pot Petra Florjančiča. S tokratno razstavo smo se želeli posvetiti predvsem njegovemu delu povezanemu z inovatorstvom, ki ga je spremlja že vse od rane mladosti.

Razstava je nastala kot splet nekih naključij in okoliščin. Potem, ko se je Peter Florjančič pred leti udeležil dneva inovatorjev, kjer so spoznali njegov ogromen opus, ki se zelo dotika tudi tehničnega področja in dediščine. Leta 1997 so nato že pripravili izjemno dobro sprejeto razstavo v Bistri pri Vrhniki, na Florjančiča pa so se spet spomnili lani in se prijavili na razpis evropskega urada za intelektualno lastnino. Na razstavi lahko spoznamo njegovo zgodbo. Hči Marion o svojem očetu pravi, da je bil, kot najbrž vsi očetje. Najboljši, kot je znal biti, spoznala pa ga je tudi poslovno, saj je nekaj časa zanj tudi delala:

Z njim sem spoznala res pomembne ljudi tistega časa. Ja, bil je izjemen a to je bilo zame normalno, saj drugačnega očeta nisem poznala. Kot vsak oče in hči najbrž, sva se tudi midva včasih. Zelo so mi všeč njegovi izumi. Posebej ponosna sem na to, da je oče za vse izume izdeloval tudi stroje. Na to sem bila se spominjam, še posebej ponosna.

Petra Florjančiča smo, tik preden se je kot vsak dan iz svojega trenutnega doma v Domu upokojencev v Radovljici odpeljal na kosilo v svojo priljubljeno gostilno, obiskali v njegovi sobici. Obkrožen s fotografijami kraljevskih glav, igralcev, svetovno znanih kreatorjev o svojem življenju še vedno rad govori. A vselej začne pri svoji mami, ki je po njegovem kriva, da se je na stara leta iz tujine spet vrnil v rodne kraje:

Imel sem najboljšo mamo na svetu. Obljubil sem ji, da pridem umret na Bled. Sem sem prišel leta 1985, ko sem bil star 85 let.

Sicer so mu pravi pred dolgimi desetletji prerokovali, da bo živel toliko let, kot je stopnic na Blejskem otoku. Razstava o tem blejskem svetovljanu, ki je s svojimi izumi zaznamoval življenja vseh prebivalcev tega planeta, bo v blejski festivalni dvorani na ogled do 25. marca.

Romana Erjavec