Pozabljanje je (ko govorimo o zdravih možganih) nujno za uspešno pomnjenje
Ja, je že tako, vsem se nam zgodi, da kdaj kaj pozabimo. Denarnico doma v predalu, ko se nam mudi v službo, potni list, kar ugotovimo šele na poti do letališča (ojoj). Pa na kakšen rojstni dan, obletnico … takšnih zgodb, anekdotičnih, smešnih in v tistem hipu najbrž zelo stresnih pač ne manjka. Ampak – če se pri tvorjenju spominov dogajajo tudi nevrobiološke spremembe v naših možganih – kaj se zgodi z vsem tem, ko pozabimo? Dr. Simon Brezovar nas bo tokrat odpeljal v svet nevronov!
Zelo enostavnega odgovora na vprašanje, zakaj pozabljamo, ni mogoče podati. Gre za kompleksen fenomen, s katerim se ukvarjajo psihološke in nevroznanstvene teorije, ter posledico dejstva, da vseh informacij naenkrat ne moremo imeti v naši zavesti.
Seveda velikokrat poudarjamo, da imajo naši možgani veliko izzivov s svetom okoli nas. Ta je vedno bolj hiter, stresen in nas z vseh strani zasipa z informacijami. In vse bolj imamo občutek, da če ne moremo vsega shraniti, nekaj ni prav. Ljudje smo torej tisti, ki smo pozabljanju dali neko konotacijo, pravi naš sogovornik.
Pozabljanje je sestavni del uspešnega učenja. Pomeni optimizacijo shranjevanja naših informacij. Brez pozabljanja bi si ljudje zapomnili vsako sleherno informacijo, kar pa za nas evolucijsko nima nobene velike koristi. Naši možgani so narejeni kot neko sito, na katerem želimo obdržati dele moke, za katere ne želimo, da pridejo v testo. Vanj pride le tisto, kar je najbolj bistveno.
