Biologi poznajo 40 vrst in še 60 podvrst regrata

Mlečec, otavčič, farška plata, pljuščanec, rumena rev, smolička so samo nekatera izmed slovenskih imen za zelo trpežno zeljnato travnico, ki jo najbolj poznamo z imenom regrat.

Zanimivo je njegovo angleško ime dandelion, ki so ga Britanci slišali pri Francozih in zapisali po svoje. Po francosko namreč dent-de-lion, kot imenujejo regrat, pomeni levji zob.

Regratova juha, regratov pesto, regratovi njoki, regratova omaka in rulada. Slovencem pa še vedno najbolj tekne kot krepčilna pomladanska solata, poudarja kuharski mojster Matjaž Pozderec.

Poleg klasičnih dodatkov – jajce, ocvirki, krompir in panceta – se k regratu odlično podajo stebelna zelena, banana in oreščki.

Regrat je večletna širokolistna rastlinska vrsta, uspeva predvsem na vlažnih, s hranili bogatih tleh. Zaradi načinov razmnoževanja je lahko težaven za zatiranje in zato na kmetijskih zemljiščih velja za plevel. Doktor Andrej Vončina s Kmetijskega inštituta Slovenije.

Regrat ima dobro razvite obrambne mehanizme, rozetasta rast otežuje obžiranje in košnjo, grenčine v mlečku ga, vsaj v živalskem svetu, ne uvrščajo med slastne prigrizke.

Raziskovalec, publicist, avtor dvanajstih knjig z recepti za pripravo divje hrane Dario Cortese poudarja, da je regrat rastlina za vse dni v letu.

Uporabljamo lahko tudi korenine, kot kuhano ali pečeno zelenjavno prilogo, lahko jih posušimo za čaj ali pa popražimo in uporabimo kot kavni nadomestek.

Pihanje regratovih lučk je lahko zelo zabavno ali pa tudi sila resno opravilo. Nekoč so mlada dekleta pihala regratove lučke, dokler ni odletel poslednji “padalec” iz socvetja. Veljalo je pravilo, da tolikokrat kot mora dekle pihniti, da odpihne ves cvet, toliko let bo še moralo čakati na moža. In verjemite, da so nekatera dekleta pihala tako močno, da bi premaknila veliko skalo, kaj šele krhko regratovo lučko.

Bojan Leskovec