Odpadne vode so bogate z informacijami o prehranjevalnih navadah ljudi ter o uživanju drog in zdravil
Generalna skupščina ZN je z razglasitvijo svetovnega dneva voda – 22. marec je za svetovni dan voda razglasila leta 1993 – želela svetovno javnost opomniti na pomen vode in na nujnost dobrega gospodarjenja z vodnimi zalogami. Vode smo se na Prvem zato z nekaterimi zanimivostmi spomnili tudi v tokratnem nedeljskem jutru.
Skupaj z dr. Natašo Sovič iz Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano smo razmišljali o tem, kateri so najbolj pogosti onesnaževalci naših voda, kako pogosto se preverja vodne vzorce pitne vode in tudi, kaj pomeni, če je voda klorirana.
“Pitna voda je najbolj pogosto neskladna zaradi koliformnih bakterij. To so okoljske bakterije, ki same po sebi ne pomenijo neke nevarnosti za zdravje, a v pitni vodi jih ne sme biti. Najbolj nezaželene so bakterije fekalnega izvora, tu določamo zlasti bakterije E. Coli in enterokoke. Kadar jih najdemo v pitni vodi, pomeni, da voda ni varna za pitje in da je lahko onesnažena tudi z drugimi bakterijami ali celo z virusi.” dr. Nataša Sovič
Za odstranjevanje oz. uničevanje bakterij v vodi obstajajo različni postopki, eden od teh je tudi kloriranje vode. Pa je voda, v kateri je zaznati klor, slabše kvalitete od tiste brez klora?
“Klor se pitni vodi dodaja iz dveh razlogov. Prvi namen je ta, da dosežemo skladnost na samem vodnem viru, kjer so prisotne bakterije in jo je treba iz tega razloga razkuževati. Drug namen kloriranja pa je, da voda ostane varna in mikrobiološko nekontaminirana tudi znotraj distribucije. Kadar vodo distribuiramo dlje časa, kadar voda stoji v vodohramih, zbiralnikih, se dodaja minimalna količina klora, da se ta voda kasneje med distribucijo ne okuži. Kadar uporabniki klor zaznajo, ne pomeni, da je količina klora v vodi presežena.” dr. Nataša Sovič
V Sloveniji pregovorno pijemo kakovostno vodo. Tudi v primerjavi z drugimi evropskimi državami:
“Jaz verjamem, da pijemo zelo dobro vodo, kar se tiče kemijske skladnosti smo v samem evropskem vrhu. Na vprašanje, kje v državi se pije najboljša voda pa ni preprostega odgovora. Čisto odvisno na podlagi kakšnih parametrov ocenjujemo to kakovost. Brez skrbi pa lahko iz katerga koli največjega vodovoda z zagotovostjo jamčimo najvišjo kakovost vode. “
Vode so med drugim lahko nosilke številnih informacij. Pitne in čiste o svoji sestavi, odpadne vode prav tako, pri čemer nam povedo obilo tudi o naših lastnih aktivnostih. V več evropskih mestih so analizirali vsebnosti drog v odpadnih vodah in dobili odgovor na vprašanje, koliko in katere droge se uživajo med ljudmi na določenem območju glede na presnovke, ki ostanejo v odpadnih vodah. Vzorce so preverjali še pred vstopom odpadnih voda v čistilno napravo. V letu 2017 so preverjali vzorce v Ljubljani, leta 2018 še v Mariboru ter Domžalah in Kamniku, letos tudi v Novem Mestu in v Kopru. Preverjali so vsebnost kokaina, ekstazija, amfetamina, metaamfetamina, THC-ja in heroina. Pri raziskavah pri nas je sodelovala prof. dr. Ester Heath z Inštituta Jožef Štefan.
“V splošnem se v Sloveniji največ uporablja THC, sledi kokain in ekstazi, v manjših količinah pa amfetamin in metaamfetamin. Ljubljana je pri vseh drogah, ki smo jih določili, na prvem mestu. Večinoma sledi Maribor, kar se tiče kokaina pa po obremenitvi sledita Domžale in Kamnik pred Mariborom.” prof. dr. Ester Heath
Epidemiologija odpadnih vod se lahko razširi na vse učinkovin oz. spojine, katerim so ljudje vzpostavljeni:
“To so lahko bodisi umetna sladila v hrani bodisi onesnažila, kot so pesticidi ali ftalati – zadrževalci gorenja, tudi različne strupene kemikalije, ki smo jim izpostavljeni. Izpostavljenost ljudi je zapisana v odpadni vodi in mi lahko vse to dobimo z analizo odpadnih voda.” prof. dr. Ester Heath
