Nedavni podnebni protesti mladih so pokazali zaskrbljenost mlajše generacije glede podnebne politike in obenem kažejo na pozitiven premik v javnem mnenju, ki ga še zmeraj zaznamuje tudi nasproten pojav, namreč zanikanje podnebnih sprememb kot posledice človekovih dejanj. O tem, kako pomembno je javno mnenje za doseganje okoljskih ciljev, se je Erna Strniša pogovarjala s komunikologom in ekonomistom z Inštituta za strateške rešitve dr. Juretom Stojanom.
Od zanikovalcev podnebnih sprememb do upornih mladih na ulicah po svetu
Nedavni podnebni protesti mladih so pokazali zaskrbljenost mlajše generacije glede podnebne politike, obenem pa kažejo na pozitiven premik v javnem mnenju, ki ga še zmeraj zaznamuje tudi nasproten pojav, namreč zanikanje podnebnih sprememb kot posledice človekovih dejanj. O tem, kako pomembno je javno mnenje za doseganje okoljskih ciljev, se je Erna Strniša pogovarjala s komunikologom in ekonomistom z Inštituta za strateške rešitve dr. Juretom Stojanom.
»Gotovo je samo dejstvo, da se po vsem svetu najdejo mladi, torej generacije, za katero smo bili vajeni razmišljati, da je apatična, zatopljena samo vase, sebična družbeno neprilagojena – lahko si zamišljamo predsodke, ki jih imajo morda starejše generacije pred to najnovejšo, ki šele prihaja – je to nedvomno izjemno pozitiven znak za prihodnost. Vendarle pa je tu ravno ključ problema: tudi če bi najnovejša generacija v svoji celoti prevzela pobudo, imamo še vedno problem vseh starejših generacij. In ne smemo si predstavljati, da lahko tako pomembna vprašanja rešimo samo s tem, da se zanašamo na samo nekaj delov družbe.«
