Intelekta

“Človek je toliko vreden, kolikor ima v sebi ljubezni”

Letos praznujemo 150. obletnico rojstva izjemne osebnosti slovenske umetnosti, odličnega slikarja in enega izmed ustanoviteljev Narodne galerije Riharda Jakopiča

26 NGF0213 (002)
foto: Avgust Berthold:Rihard Jakopič; Narodna galerija

Rihard Jakopič, pionir slovenskega impresionističnega slikarstva, eden ključnih umetnikov prve polovice 20. stoletja pri nas. Ob 150. obletnici njegovega rojstva bomo v oddaji spomnili in razgrnili, zakaj je bil Jakopič tako izjemna osebnost slovenske umetnosti in zakaj si posebnega mesta v našem umetniškem panteonu ni zaslužil le kot slikar, temveč tudi kot človek, ki je umetnost strateško vpel v širši družbeni okvir. Gostimo dr. Andreja Smrekarja, muzejskega svetnika iz Narodne galerije, in Dragico Trobec Zadnik, nekdanjo kustosinjo in muzejsko svetnico Mestnega muzeja Ljubljana, oba velika poznavalca življenja in dela Riharda Jakopiča.

“Namen umetnosti je človeštvo duševno oplajati, in kadar zgreši ta svoj namen, izgubi tudi svojo upravičenost. Umetnik, izvrševatelj tega namena, stoji torej pred veliko, sveto nalogo, katero more le rešiti, če si prizadeva, da povzdigne svoje lastne duševne potence kolikor mogoče visoko na površje vsakdanjosti. Umetniki biti se tedaj pravi: stremeti po spoznanju in resnici.”

Rihard Jakopič

Že Jakopičeva zunanja podoba, izrazita, karizmatična, je nakazovala mogočnega umetniškega duha in izdajala slikarski poklic.

To je bila takšna levja fiziognomija” pravi dr. Andrej Smrekar. “Zelo zgovorni so tudi dokumentarni posnetki Frana Vesela, ki Jakopiča fotografira v Jakopičevem paviljonu z različnih kotov in takrat ta njegova podoba z brado in daljšimi lasmi pride do izraza.”

Jakopiča je slikarstvo že v šolskih letih tako pritegnilo, da je v 6. razredu realke prekinil šolanje in se posvetil umetnosti.

To je zanimiva poteza njegovega značaja. Slikarstvo ga je ves čas zanimalo in ves čas je hotel doseči največ, kar je mogoče. A so ga institucionalne ustanove začele kmalu dolgočasiti, onje hotel več!  Zato je pot njegovega slikarskega življenja res pestra. Nekaj časa, ko je prišel na Dunaj, je celo nihal med glasbo in slikarstvom. Jakopič je namreč zelo rad pel in je imel lep baritonski glas.

Dragica Trobec Zadnik