Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Južni sokol, Srečko Brodar, velik potres, prvi poštni znamki
Južni sokol je bilo prvo telovadno društvo na Slovenskem. Ustanovili so ga leta 1863 v Ljubljani, s svojo dejavnostjo pa je med meščani krepilo narodno zavest in enotnost. Podružnico tega društva so ustanovili tudi v Trstu, in sicer na današnji dan pred 150-imi leti. Kot je bilo značilno za slovensko društveno življenje v Trstu v avstrijski dobi, so tudi pri Sokolu sodelovali, poleg Slovencev, še posamezniki iz drugih slovanskih narodov.
Ob koncu 19. stoletja so v okviru društva delovali še kolesarski klub, pevski in tamburaški zbor, godba na pihala, veselični oddelek s plesnim mojstrom in izobraževalni odsek. Delo tržaškega Sokola je prekinila prva svetovna vojna, podružnico pa so dokončno razpustili v dobi fašizma, 1927. leta.
—–
Naravoslovec in arheolog SREČKO BRODAR je bil prvi in ostaja najuspešnejši raziskovalec najstarejših, kamenodobnih kultur v Sloveniji in eden najpomembnejpših znanstvenikov te usmeritve na svetu. Doma in na tujem je zaslovel z leta 1928 odkrito paleolitsko postajo v jami Potočka zijalka na gori Olševi.
Tam je bilo 1500 kosti jamskih medvedov, 18 ognjišč in nekaj sto izdelkov človeških rok; med njimi je tudi najstarejša šivanka. Ta najdba je močno odmevala v svetu in odločilno vplivala na razlago poteka zadnje ledene dobe in mlajšega paleolitika v Srednji Evropi. Po 2. svetovni vojni je Brodar odkril vrsto novih paleolitskih postaj v Sloveniji ter tako dokazal, da je bilo območje naše države v paleolitiku pomembno. Naravoslovec in arheolog Srečko Bodar se je rodil na današnji dan leta 1893 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1976 je Posočje in Tolminsko prizadel močan potres z močjo 6,1 stopnje po Richterjevi lestvici. Njegovo središče je bilo v okolici Vidma v Italiji; tam je zahteval več kot sto žrtev. Pri nas potres na srečo ni zahteval človeških življenj, povzročil pa je precejšnjo gmotno škodo, saj je bilo poškodovanih približno šest tisoč stavb, brez domov je ostalo 4.700 ljudi, kraja Podbela in Breginj pa sta bila skoraj popolnoma porušena. Ta potres leta 1976 je bil najhujša naravna katastrofa te vrste v 20. stoletju na Slovenskem.
—–
Za rojstni dan sodobne pošte lahko štejemo današnji dan leta 1840, ko je Anglija sprejela idejo Rowlanda Hilla, da bi dotedanji sistem poštnin, ki je temeljil na razdalji in številu listov v pismu, nadomestili z enotno tarifo na podlagi teže, plačevali pa naj bi jo vnaprej s pomočjo »etiket«, ki bi bile prilepljene na vsako pismo. Čeprav je že nekaj let pred tem o podobnih rešitvah pisal Slovenec Lovrenc Košir, za »očeta« poštne znamke v mednarodnih krogih velja le Anglež Hill.
Njegov predlog so uresničili na današnji dan leta 1840, ko sta izšli prvi poštni znamki: črna za en peni in modra za dva penija. Sicer je temeljna oblika znamk v prvih letih doživela precej sprememb, vendar se je novi način plačevanja poštnine – v dobi Marije Terezije je pol poštnine plačal pošiljatelj, pol pa prejemnik – hitro širil in že leta 1875 so v Bernu ustanovili Svetovno poštno zvezo, ki je začela usklajevati različne vrste storitev in poštni promet.
