Sledi časa

Jadralna šola Bloke

Bloke že od nekdaj slovijo kot zibelka slovenskega smučanja, malo manj pa je znano, da bi jih lahko poznali tudi kot zibelko slovenskega jadralnega letalstva. 

13_Hangar in bivalna brunarica 1938 ali kasneje
Hangar in bivalna brunarica, 1938
foto: Arhiv Srečko Gombač.

Konec dvajsetih let prejšnjega stoletja so ljubljanski letalci iskali področje, ki bi bilo primerno za polete s šolskimi jadralnimi letali. Iskali so hribovit teren in ga našli na Blokah v neposredni bližini Nove vasi. Na tedaj še ne poraščenih vzpetinah, z ugodnimi vetrovi.

Članek na spletni strani Stareslike: 1938 Velike Bloke — Pet motivov, Dušan Gogala, 21. 11. 2012.

foto: Zbirka: Tone Komidar.

Po prvih začetniških poskusih letenja so leta 1934 odprli prvo šolo jadralnega letenja, ki so jo nato izvajali vsako leto poleti. Prihajali so učenci, odhajali pa piloti. Pojavljala so se vse novejša letala, gradili so se objekti za letalstvo. Dogajanje na Blokah je podrobneje opisano v brošuri, ki so jo izdali ob praznovanju 70-letnice Jadralne šole Bloke. Šolo letenja in dogajanje, povezano z njo, bomo spoznali v oddaji Sledi časa.

 

Razstava jadralno letalstvo na Blokah, 2018.

foto: Srečko Gombač.

O začetkih

O začetkih Jadralne šole na Blokah izvemo več ob poslušanju oddaje.  Za popestritev pa dodajam  enega od zapisov, ki so ga  objavili na spletni strani Stareslike Alojz Mazij je v  članku: 1939- Bloke -letalska šola,  26.07.2016 zapisal:

“Stanko Bloudek, dr. Kuhar, predstavniki Kraljeve jugoslovanske vojske ter predstavniki uprave Dravske banovine so se glede na geografsko lego, značilna gola pobočja hribov nad planoto in ugodne vetrovne razmere odločili, da bo na Blokah ustanovljena jadralna letalska šola. Šola je bila ustanovljena l. 1934 in delala praktično do vojne.”

 

 

Ing. Stanko Bloudek, kot modelar, blog Tomaž Štefe.

foto: Kam.si

Sogovorniki

Edvard Lorencon, 2019.

foto: Milan Trobič.

Edvard Lorencon, rojen leta 1927, je eden redkih še živečih pilotov, ki so se šolali na Blokah takoj po II. svetovni vojni.

Srečko Gombač, 2018.

foto: Milan Trobič.

Srečko Gombač je avtor razstav o zgodovini Jadralne šole na Blokah.

Benjamin Ličer, 2019.

foto: Milan Trobič.

Upokojeni pilot Benjamin Ličer, dejaven v Obalnem letalskem centru Portorož, je globoko povezan z letalsko šolo na Blokah. Tam je bil aktiven njegov pokojni oče.

 

Martina Hribar, prva na desni.

foto: Arhiv Marija Hribar.

Martina Hribar je glavna ustanoviteljica Zavoda Vrabec, ki skrbi za ohranjanje dediščine letalstva na Blokah. Aktivno skrbi za srečanja veteranov pilotov in drugih navdušencev nad letalstvom. Polna je idej in skrbi za uveljavljanje Blok tudi kot zibelke letalstva.

 

Nik Premrl, 2018.

foto: Milan Trobič.

Nik Premrl iz vasi Glina je navdušen nad letalstvom, pozna zgodovino  letalstva na Blokah,  njegova največja želja je, da bi postal  pilot in nekoč letel z letalom Airbus A380.

Aleksander Sekirnik z verno izdelano maketo šolskega jadralnega letala Vrabec v merilu M 1: 2,5.

foto: Arhiv Aleksander Sekirnik.

Aleksander Sekrinik, upokojeni pilot, kapitan, je navdušen modelar, človek, ki ga zanima zgodovina letalstva, še posebno dogajanje na Blokah.

Fotogalerija

Odhod iz Ljubljane na Bloke, 30.6.1934.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Nova vas, zadaj hrib Bradatka.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Kosilo jadralcev v gostilni Modic, 1935.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

 

Ob letalu INKA, Lado Ambrožič-Novljan, drugi z desne.

foto: Arhiv Lado Ambrožič ml.

Ob zgornji sliki: INKA = IN ženir K uhelj A nton. Ime letala je sestavljeno iz začetnic imena letalskega konstruktorja in profesorja  svetovnega slovesa Antona Kuhlja.

 

Prenos elastične startne vrvi.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Potiskanje letala proti vzletišču.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

S konjem je šlo lažje, letalo Glistič.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Vleka letala na oddaljeno Slivnico.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Letalo in posadka so pripravljeni.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Ostati je treba čimdlje v zraku.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Start Jožeta Zabukovca-Mesarjevega Pepeta, 1934.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

 

Lado Ambrožič- Novljan 10 ur v zraku, naskok na tedanji jugoslovanski rekord.

foto: Arhiv Lado Ambrožič ml.

 

Spominska slika z letalom Vrabec.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

“Tečajniki so se izpopolnjevali za tako  imenovani  A izpit – trideset sekundni polet, B izpit – enominutni polet, najsposobnejši so opravili C izpit, ki je pomenil, da je tečajnik nepretrgoma letel 15 minut. Poleti so se morali zaključiti z uspešnim pristankom na polju. Najdaljši registriran polet je na Blokah opravil inštruktor Raznožnik leta 1940, ki je nad Blokami jadral neverjetnih 12 ur in 43 minut!” ( Alojz Mazij)

Lado Ambrožič-Novljan, prvi z leve.

foto: Arhiv Lado Ambrožič ml.

Letala

“Začeli so z zelo enostavnimi letali, ki so jih zagnani letalski ljubitelji po nemških načrtih izdelali sami v Ljubljani. Znani so takratni tipi letal Zögling, Jastreb, Inka, posebej pa letalo Vrabec, ki je bilo izdelano v več sto primerkih. Vsa letala so bila enosedi in tečajniki so bili po teoretičnem uvajanju v zraku prepuščeni sami sebi, svojim občutkom, korajži in vetrovnim razmeram. Padci, buške in poškodovana letala so bila vsakodnevna realnost. Vzletanje, ki ga lahko primerjamo s fračo, je pomenilo dolgo transportiranje letala na vozičku po pobočjih hribov navzgor za polet, ki je ponavadi trajal nekaj sekund. Ob vzhodnih vetrovih – burji so vzletali na pobočjih Piškovca ali Pečnika, pri južnih vetrovih, ki so na Blokah bolj nepredvidljivi, pa s pobočja Bradatke.” (Alojz Mazij)

Letalo Zogling, na Blokah, 1936.

foto: Slike z razstave Jadralno letalstvo na Blokah avtorja Srečka Gombača.

Model letala Vrabec, izdelal Aleksander Sekirnik, 2019.

foto: Milan Trobič.

Stavbe

“Leta 1938 so na pobočju Vidma nad farno cerkvijo zgradili hangar za letala in upravno hišo šole z nastanitvenimi kapacitetami in razglednim stolpom. Poleg hangarja so bila boljša letala spravljena tudi v dodatnih šotorih. V tistih poletjih se je na Blokah šolalo istočasno po 5 ali 6 skupin letalcev, ki so uporabljali kakšnih 20 letal. ( Alojz Mazij)

 

Pred hangarjem, 1937.

foto: Arhiv Srečko Gombač.

Glava stavba in letalo Salamander.

foto: Arhiv Srečko Gombač.

 

Po II. svetovni vojni so požgani hangar postavili na novo.

foto: Arhiv Srečko Gombač.

“Med vojno je bil letalski center na Blokah požgan in uničen, po vojni pa se je začelo razvijati jadralno letalstvo z motorno vleko in konec je bilo sijajne bloške zgodbe.”(Alojz Mazij )

Piloti

Alojz Mazij v svojem članku Stareslike zapiše tudi, da se je v letih pred II. svetovno vojno :

“Na Blokah se je v tistih letih izšolalo okoli 500 jadralnih letalcev ob dveh glavnih inštruktorjih Stanetu Raznožniku s skupino Ikarus in Milivoju Širclju in njegovi skupini Pionir. Mnogi znani Slovenci so si tu nabrali prve letalske izkušnje, tudi poznejši general Lado Ambrožič – Novljan, Ludvik Starič – Leteči Kranjec, ki je o teh časih napisal tudi knjigo Kragulje gnezdo in Drago Gabrijel, ki je v posebej zaslužen, da ta del naše nedavne zgodovine ni popolnoma utonil v pozabo. Pod nebo so takrat poleteli tudi trije Bločani: Ivan Škrabec iz Nemške vasi ter Franc Milavec in Miro Mramor iz Nove vasi.” 

Knjiga Kragulje gnezdo, napisala sta jo Ludvik Starič in Lado Ambrožič-Novljan.

foto: Opensoaring.com

 

Lado Ambrožič-Novljan, drugi z leve.

foto: Arhiv Lado Ambrožič ml.

 

 

Ludvik Starič-leteči Kranjec.

foto: www.wikipedija

Osebna poštna znamka posvečena Ludviku Stariču-Letečemu Kranjcu.

foto: Arhiv Zavod Vrabec.

Na sredini Martina Hribar, in legendi letalstva, prvi z leve Edvard Lorencon, in desno Drago Gabrijel.

foto: Opensoaring.com.

Dokumentarno gradivo

Zanimivo, da se je ohranilo kar nekaj dokumentarnega gradiva, zagotovo pa ga je še mnogo  v zasebnih zbirkah.

Brošura Jadralna šola Bloke, 2019.

foto: Arhiv Aleksander Sekirnik.

Knjižica letenja.

foto: Arhiv Aleksander Sekirnik.

Knjižica letenja.

foto: Arhiv Aleksander Sekirnik.

Knjižica letenja.

foto: Arhiv Aleksander Sekirnik.

Nemška knjiga o jadralnem letalstvu.

foto: Arhiv J. Lokovšek.

Nemška knjiga o jadralnem letalstvu.

foto: Arhiv J. Lokovšek.

Omemba Blok, leta 1941. Iz nemške knjige o jadralnem letalstvu.

foto: Arhiv J. Lokovšek.

 

Arhivsko gradivo

 

V Zavodu Vrabec hranijo tudi zanimivo arhivsko gradivo povezan z Jadralno šolo Bloke.

Arhivsko gradivo.

foto: Arhiv Milan Meden.

 

 

Vrabec

Letalo Vrabec, je zagotovo ena od legend povezanih z Jadralno šolo Bloke, o nenavadni “poti” dveh letal te vrste nam je v oddaji več povedal  Benjamin Ličer.

 

Edvard Lorencon, na letalu Vrabec.

foto: Arhiv Edvard Lorencon.

 

Letalo Vrabec na Brniku.

foto: Miloš Toni. Stareslike.

 

Osebna poštna znamka letala Vrabec, skico in maketo je izdelal Aleksander Sekirnik.

foto: Arhiv Zavod Vrabec.

 

Letalo Vrabec v 3D podobi, izdelal Aleksander Sekirnik.

foto: Milan Trobič.