Sledi časa

Ruski vojni ujetniki

Število ruskih vojnih ujetnikov na Slovenskem se je spreminjalo

življenje za cesarja-15
Ruski vojni ujetniki, 2018.
foto: Srhiv Park vojaške zgodovine Pivka.

Lani se je na Slovenskem ob 100. obletnici prve svetovne vojne odprlo veliko število novih, zanimivih tem, povezanih s tem svetovnim vojaškim spopadom. Različne ustanove so opravile vrsto novih raziskav tega krvavega obdobja. Na ogled je bila postavljena vrsta razstav, izšlo je tudi nekaj novih knjig. Vendar je zgodba o ruskih vojnih ujetnikih na naših tleh nekako ostala neobdelana. Sredi vojne vihre so na naše ozemlje, ki je tedaj sodilo pod avstro-ogrsko monarhijo, pripeljali več deset tisoč vojnih ujetnikov iz armade carske Rusije, ki so jih zajeli v spopadih na tako imenovani vzhodni fronti. Ujetnike so uporabili kot delovno silo za vojaške potrebe v zaledju soške fronte in kot delavce na poljih, v gozdovih, delavnicah, tovarnah in rudnikih. Res je ta tema omenjena ob vsakoletnih spominskih slovesnostih ob ruski kapelici na Vršiču in še nekaterih drugih spomenikih, vendar celovitih raziskav o  življenju in smrti ruskih vojnih ujetnikov še ni bilo. Kamenček v mozaiku vedenja o ruskih vojnih ujetnikih je dodal Park vojaške zgodovine v Pivki, v katerem so odprli pretresljivo razstavo z naslovom Življenje za carja, cesarja – usoda ruskih vojnih ujetnikov na naših tleh.

Park vojaške zgodovine Pivka, 2016.

foto: Arhiv Park vojaške zgodovine Pivka.

 

Sogovornika

 

dr. Matjaž Bizjak, zgodovinar, podpolkovnik v Slovenski vojski.

Dr. Matjaž Bizjak, 2018.

foto: Arhiv Matjaž Bizjak.

 

Mag. Janko Boštjančič, direktor Parka vojaške zgodovine Pivka.

Janko Boštjančič.

foto: Arhiv Janko Boštjančič.

Ujetniki

Prvi ruski vojni ujetniki so prišli v našo deželo že septembra 1914; takrat so bili po zdaj znanih podatkih  nastanjeni v Kranjski gori, lahko pa tudi že kje drugje. Omenjenega  leta je namreč Avstrija zaradi pomanjkanja delovne sile začela premeščati vojne ujetnike iz velikih taborišč  po različnih krajih cesarstva.

Združeni v molitvi – avstro-ogrski vojaki in ruski vojni ujetniki judovske vere pri verskem obredu.

foto: Igor Dolenc.

Po statističnih podatkih, ki sicer niso točno določeni, naj bi imelo v I. svetovni vojni izkušnjo ujetništva več kot 10 milijonov vojakov nam je povedal dr. Matjaž Bizjak, zgodovinar, podpolkovnik v Slovenski vojski.

Ruska ujetnika drobita kamenje za nasipanje cest, Opatje selo.

foto: Igor Dolenc.

Kot smo rekli že v uvodu, so v Parku vojaške zgodovine v Pivki odprli razstavo  z naslovom Življenje za carja, cesarja. Pri tem so sicer računali, da bo to celovit vpogled v ta nadvse pomembni del slovenske zgodovine, vendar se je pokazalo, da je tema preobsežna in premalo raziskana.

Pripadniki avstro-ogrskih delovnih enot in ruski vojni ujetniki pri gradnji železnice Sežana–Repentabor.

foto: Igor Dolenc.

Razstava

Razstava v Parku vojaške zgodovine Pivka, 2018.

foto: Arhiv Park vojaške zgodovine PIvka.

Ko stopiš v razstavni prostor, opaziš pretresljivo fotografijo neskončnega bojnega polja, na katerem na padle vojake spominjajo v zemljo zapičene puške.

Osebno

Na razstavi v Parku vojaške zgodovine v Pivki so še posebno zanimivi in hkrati pretresljivi predmeti, ki so jih izdelovali ruski vojni ujetniki. Ti ne kažejo samo njihovega izjemnega mojstrstva in natančnosti, ampak tudi tisto preprosto željo, da s takim delom ostaneš človek tudi v najtežjih trenutkih, ko te soljudje ponižajo do temeljev.

Kakšna je bila njihova usoda?

foto: Arhiv Park vojaške zgodovine Pivka.

 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih