Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, saj je vse več je potratnega razdajanja. Sogovorniki: višja kustodinja Jožica Trateški in kulturni antropolog Sebastjan Veber iz Muzeja novejše zgodovine Celje ter antropolog Dan Podjed iz ZRC SAZU.
Rojstni dan na Slovenskem praznujemo šele zadnjih 70 let, današnje potrošniško pretiravanje pa že kaže vplive na okolje
Praznovanje rojstnega dne je na Slovenskem relativno nov pojav. Množično ga praznujemo šele po drugi svetovni vojni. Pred tem so ga praznovali redki, navadno premožnejši meščani, bolj znano je bilo praznovanje godu. V Muzeju novejše zgodovine Celje so pred leti izvedli raziskavo o tem, kako in kaj praznujemo kot osebni praznik. Raziskava je zajela tri širše generacije: v prvi so bili ljudje, rojeni pred letom 1950, v drugi med letoma 1950 in 1980 in v tretji skupini oz. generaciji ljedje, rojeni po letu 1980. Delež ljudi, ki praznuje rojstni dan, se iz generacije v generacijo veča, razloži višja kustodinja Jožica Trateški:
»V generaciji, rojeni do 1950, je 46 odstotkov vprašanih praznovalo god, 23 odstotkov rojstni dan. V naslednji generaciji rojstni dan praznuje že 64 odstotkov ljudi, v generacij, rojeni po letu 1980, pa kar 90 odstotkov vprašanih.«
Sebastjan Weber, kulturni antropolog v Muzeju novejše zgodovine Celje, opozarja še na eno veliko spremembo. Praznovanja so se v devetdesetih letih iz intimnega družinskega prostora preselila v javni prostor.
»To se je začelo s prihodom ameriških verig s hitro prehrano. Ta vzorec se je potem ponovil v nakupovalnih središčih, bazenih, telovadnicah, smučiščih. Gre za neki dodaten način zaslužka, za starše pa pomeni razbremenjenost, saj so rojstni dnevi, ki so prej vsebovali pečenje torte in pospravljanje hiše, dobili alternativo v nekem prostoru, v katerem si ti samo pripeljal otroke, čarodeji in animatorji ter klovni pa so poskrbeli, da so se otroci zabavali.«
Prihaja čas, da razmislimo, ali v vsem tem pretiravamo. Niso redki primeri, ko gre zgodba približno takole: otrok na praznovanje rojstnega dne povabi cel razred sošolcev, tudi do 20 ljudi, zabava jih najeti čarodej, na družbenih omrežjih pa se pohvalimo s torto, ki mora biti Instagramu prijazna. Takšno praznovanje lahko stane več sto evrov. Tudi obdarovanje je zašlo v čudne ekstreme, pravi Dan Podjed, antropolog iz ZRC SAZU, in opozarja, da lahko današnja praznovanja primerjamo s potlačem, obredom uničevanja darov, ki so ga antropologi preučevali pri ljudstvih na SZ Amerike.
»Šla so v čudne ekstreme, vse več je potratnega razdajanja. Treba je pokazati, da imamo veliko in prinesti čim bolj razkošna darila. Mislim, da smo šli že čez rob skrajnosti, kar se kaže v okoljskih problemih, ki jih imamo tako v Sloveniji kot na svetu. Količina odpadkov se neizmerno povečuje in odpadki so povezani s tem, da kupujemo več. Ta trend se sicer počasi preusmerja.«
