Albin Prepeluh, Lev Premru, ljubljanski nebotičnik
Politik in publicist ALBIN PREPELUH je bil izrazit reformist in humanist. Bil je član Jugoslovanske socialnodemokratske stranke in nasprotnik komunistov, ko pa je njegova stranka začela podpirati beograjsko politiko, je izstopil iz nje in leta 1924 ustanovil “Slovensko republikansko stranko kmetov in delavcev”. V njenem programu je zahteval federativno ureditev države; njeni posamezni deli naj bi imeli pravico do svobodnega povezovanja v vseh zadevah, ki bi jih sporazumno določili za skupne, vse druge pa bi sodile v zakonodajno in upravno področje posameznih zveznih držav.
Zavzemal se je tudi za agrarno reformo in razlastitev gozdnih veleposesti. Albin Prepeluh s psevdonimom Abditus – Skriti – je kot izviren pisec pogosto sodeloval v različnih revijah in časopisih socialistične usmeritve ter postal eden najbolj cenjenih publicistov tistega obdobja. Rodil se je na današnji dan leta 1880 v Ljubljani.
—–
Na današnji dan leta 1931 se je v Ljubljani rodil kemik in gospodarstvenik LEV PREMRU. Leta 1949 je bil pred vojaškim sodiščem v Ljubljani obsojen na osem let zapora; po štirih letih so ga pomilostili, leta 1992 pa je bila obsodba razveljavljena. Leta 1965 je doktoriral na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo ter postal raziskovalec na Kemijskem inštitutu Boris Kidrič v Ljubljani ter izredni profesor organske kemijske tehnologije. Pozneje je bil na vodilnih mestih v podjetju Sava v Kranju, direktor Poslovne skupnosti združenja kemijske industrije Slovenije in v osemdesetih letih prejšnjega stoletja generalni direktor podjetja Lek v Ljubljani. Uveljavljal je izvirno poslovno politiko s poudarkom na razvijanju domače surovinske baze, na mednarodnem povezovanju, povečevanju kakovosti izdelkov ter skrbi za izpopolnjevanje zaposlenih. Lev Premru je leta 1985 dobil Kraigherjevo nagrado.
—–
Že ob idejah o graditvi nebotičnika v Ljubljani v začetku tridesetih let prejšnjega stoletja je bilo slišati ugovore, češ da bo visoka stavba pokvarila usklajeno baročno silhueto mesta, da bo načela estetsko vrednost gradu in da bo prava spaka, ki bo odvračala tujce. Tako kot so se nekdaj Parižani uprli postavljanju Eifflovega stolpa – današnjemu simbolu Pariza, tako so se mnogi Ljubljančani upirali zidavi nebotičnika, poznejšega simbola Ljubljane. A večina je zamisel navdušeno pozdravila, saj so v nebotičniku med drugim videli tudi modno novost. V začetku leta 1933 je bila tedaj najvišja stanovanjska stavba v Srednji Evropi – nebotičnik v Ljubljani, dograjena.
Nekaj pozneje, na današnji dan istega leta – torej pred 86-imi leti, so slovesno odprli še kavarno v zgornjih nadstropjih. Časnik ”Slovenec” je takrat zapisal:
“Z otvoritvijo kavarne, ki je brez dvoma najmodernejša v vsej Jugoslaviji, je ljubljanski nebotičnik tako rekoč dobil svojo krono … Kavarna sega s polževo zavitimi stopnicami kar v tri nadstropja, s katerih se nudi diven razgled na Ljubljano in okolico …”
Čeprav nebotičnik že dolgo ni več najvišja stavba v Ljubljani, ostaja eden njenih neminljivih simbolov.
