Matija Greischer, Jože Tomše, Zvonimir Ciglič, Slovensko narodno gledališče
MATIJA GREISCHER je bil eden izmed bakrorezcev, ki so delali v Valvasorjevi grafični delavnici na gradu Bogenšperk pri Litiji. Od približno leta 1680 je sodeloval pri Valvasorjevi izdaji Ovidovih “Metamorfoz” in “Topografije” ter izdelal Valvasorjev portret za prvo knjigo “Slave Vojvodine Kranjske”. Po preselitvi na Dunaj je med drugim delal pri knezu Eszterhazyju in najbrž izdelal 116 grafik za knjigo o čudodelnih Marijinih podobah. V zagrebški Valvasorjevi grafični zbirki hranijo 19 Greischerjevih listov historično-topografskih, nabožnih in heraldičnih motivov. Matija Greischer se je rodil na današnji dan pred 360-imi leti v Šmartnem pri Liiji.
—–
Častnik avstro-ogrske vojske JOŽE TOMŠE je na Dunaju študiral matematiko in fiziko, nato se je šolal v kadetnici in postal topniški poročnik, pozneje pa je kot polkovnik poveljeval topniškemu polku. Upokojen je bil kot generalmajor, pred začetkom prve svetovne vojne pa ponovno aktiviran in povišan v podmaršala. Bil je predsednik tehniškega vojnega komiteja na Dunaju, kot profesor v vojaških šolah pa je napisal več skript o topništvu in bil sokonstruktor možnarja 305 milimetrskega kalibra. Leta 1907 je dobil naziv barona. Jože Tomše plemeniti Savskodolski se je rodil na današnji dan leta 1850 na Poljšíci pri Podnártu.
—–
Skladatelj in dirigent ZVONIMIR CIGLIČ se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Gonarsu v Italiji, takoj po njej pa ga je povojna oblast zaprla, češ da je kršil kulturni molk. Kompozicijo in dirigiranje je študiral na akademiji za glasbo v Ljubljani in leta 1948 diplomiral. Tega leta je že dobil nagrado prezidija ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije za “Simfonijo appassionato”, posvečeno vsem, ki so žrtvovali življenje za svobodo svojega ljudstva.
Po izpopolnjevanju v Salzburgu in Parizu je bil dirigent v sarajevski operi, nato pa direktor Mestne filharmonije in glasbene šole v Subotici. V tistem času je kot dejanje upora po prestanih režimskih zaporih napisal simfonično koreografsko pesnitev “Obrežje plesalk”. Sredi petdesetih let prejšnjega stoletja se je vrnil v Ljubljano in na srednji glasbeni šoli ter pedagoški akademiji poučeval kompozicijske predmete.
Večji del Cigličevega glasbenega ustvarjanja je obsegala ekstatična umetnost, glasba velikih melodičnih lokov in stopnjevanj, ki pa je upoštevala tradicijo. Ob orkestralnih delih je pisal še komorne, klavirske in zborovske skladbe ter samospeve. Leta 1987 je prejel častni doktorat iz glasbe “Mednarodne univerzitetne ustanove Marquisa Guiseppa Scicluna” ter leta 2003 Župančičevo nagrado za življenjsko delo.
—–
Februarja leta 1944 je bilo na osvobojenem ozemlju ustanovljeno Slovensko narodno gledališče s sedežem v Črnomlju. Z rednimi predstavami je začelo na današnji dan leta istega leta (torej pred 73-imi leti), ko je uprizorilo Cankarjevega “Kralja na Betajnovi”. Poleg te drame in propagandnih enodejank so bili pozneje na sporedu še Borovi “Raztrganci” in “Težka ura”, Linhartova “Županova Micka”, “Sumljiva oseba” Branislava Nušića ter enodejanki “Medved” in “Snubač” Antona Pavloviča Čehova.
Poseben dogodek je bila uprizoritev Molièrove komedije “Namišljeni bolnik” novembra leta 1944; njena posebnost so bili živobarvni kostumi, sešiti iz svile zavezniških padal. Spomladi leta 1945 je ansambel gostoval v osvobojeni Dalmaciji, pa tudi v Ljubljani. Po osvoboditvi so bili člani partizanskega Slovenskega narodnega gledališča dodeljeni ansamblom obnovljenih gledališč v Ljubljani, Mariboru in Celju.
