Tihi in počasni ubijalec sodobnega človeka – Homo sedensa
Metabolni oziroma presnovni sindrom ali sindrom X ali sindrom inzulinske rezistence – štiri poimenovanja, isti sovražnik. Na zatožno klop smo postavili diagnozo metabolni sindrom, ki nevarno ogroža človekovo zdravje in celo življenje. Kadar zdravniki govorijo o metabolnem sindromu, se ne morejo izogniti debelosti in visokemu krvnemu tlaku, vedno opozarjajo na previsoke maščobe in sladkor v krvi ter svarijo pred pastmi sedečega življenjskega sloga.
Metabolni ali presnovni sindrom je diagnoza, ki jo slišimo vse pogosteje. Sicer gre za skupek različnih zdravstvenih problemov, v ospredju pa je čezmerna telesna teža. Leta 2016 je bilo v Sloveniji po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje čezmerno hranjenih 39 odstotkov odraslih, debelih pa 17 odstotkov odraslih, starih med 25 in 64 let. Vidne razlike so se pokazale v spolu, starosti in izobrazbi. Več čezmerno hranjenih in debelih je bilo med moškimi, med starejšimi in med manj izobraženimi. Delež debelih je bil največji v zasavski in spodnjeposavski statistični regiji.
Specialistka internistka dr. Simona Ferjan s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ljubljanskega kliničnega centra opozarja, da metabolni sindrom povzroča zaplete srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa dve. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da so leta 2016 o zvišanem krvnem tlaku največ poročali iz Posavja in jugovzhodne Slovenije. Tudi o zvišanem holesterolu je največ poročil iz posavske regije, sledi pa ji Koroška. Možgansko kap je leta 2016 prebolelo največ prebivalk in prebivalcev zasavske regije, ki ji spet sledi Posavje.
Posameznica ali posameznik, ki ima metabolni sindrom, ima po navadi naslednje parametre:
– obseg pasu: nad 80 cm ženske in 94 cm moški. Gre za trebušno oziroma centralno debelost,
– trigliceridov nad 1,7 mmol/l; dobrega HDL holesterola v krvi pod 1,03 mmol/l,
– krvni tlak več kot 130/85,
– koncentracija glukoze v plazmi nad 5,6 mmol/l oziroma nad 6,1.
Bolezni srca in ožilja ostajajo najpogostejši vzrok smrti v Sloveniji; v letu 2017 so predstavljale 39 odstotkov vseh smrti – pri ženskah 45, pri moških 33. Najpogostejši vzroki hospitalizacije zaradi bolezni srca in ožilja so ishemične bolezni srca, motnje srčnega ritma, srčna odpoved, možgansko-žilne bolezni in ateroskleroza.
