Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.

Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu. 

Dirigentka Urša Lah je glasbenica z izjemnim izvajalskim opusom, številnimi mednarodnimi nagradami. Med njimi je več zlatih plaket in prvih nagrad s prestižnih mednarodnih zborovskih tekmovanj, več posebnih nagrad, vsaj trikrat je bila na primer imenovana za najboljšo dirigentko tekmovanja. Je prejemnica posebnih nagrad za izbiro programa in za interpretacijo sodobnih zborovskih skladb. Največji takšen uspeh pa je gotovo osvojitev nagrade The European Grand Prix torej Velika nagrada Evrope za zborovsko petje v Debrecenu na Madžarskem, ki jo je leta 2008 osvojila z Akademskim pevskim zborom »Tone Tomšič« Univerze v Ljubljani. Mestna občina Ljubljana ji je podelila  Župančičevo nagrado, Javni sklad za kulturne dejavnosti pa Gallusovo plaketo.

Urša Lah je ustanoviteljica Pevske šole za zborovske pevce pri Glasbeni matici in je nepogrešljivi člen najzahtevnejših svetovnih glasbenih žirij. Zdaj je redno nastavljena kot mojstrice zbora (»kormester«) v profesionalnem simfoničnem orkestru v Trondheimu na Norveškem. Pripravlja in vodi zbor ter ima končno umetniško odgovornost za vse vokalno-instrumentalne produkcije. Ob tem je izredna profesorica na največji norveški univerzi za znanost in tehnologijo v Trondheimu, na kateri poučuje zborovsko dirigiranje in vodenje ansamblov. Disciplina in težnja k popolnosti zaznamujeta življenje in delo Urše Lah, ki ostaja zavezana prostranstvu kolektivnega ustvarjanja zborovske glasbe v svetu.

“Zborovska pesem pomeni življenje ljudstva. V kraljestvu visoke umetnosti je mogoče laično udejstvovanje. Vsak od nas ima svoj lasten instrument. Sama še vedno verjamem, da je mogoče vsakega od teh glasbil dobro uglasiti, če se začne človek dovolj zgodaj ukvarjati s petjem. To skupinsko, večjim množicam dosegljivo poustvarjanje glasbe, ki je v številnih primerih tudi mistično oživljanje mrtvih skladateljev, me je vselej magično privlačilo.”

Simona Moličnik