Ko naraščajo družbena moč in politični apetiti najbogatejših, se kruši integriteta pravne države, navadni državljanke in državljani pa se soočajo s procesi pavperizacije in politične marginalizacije
Denar je sveta vladar, pravi star pregovor in zgodovina mu slej ko prej pritrjuje; bogati so pač vselej imeli nesorazmeren vpliv na politiko. Naj je šlo za vprašanja vojne in miru, za vprašanja nadzora in administracije ali za vprašanja obdavčitve in redistribucije bogastva, so ljudje z debelo denarnico vselej znali poskrbeti, da so se njihova stališča slišala, njihovi interesi upoštevali. Gotovo ne vselej in ne povsod, a dovolj pogosto, da imamo, zahvaljujoč starim Grkom, za tako obliko vladavine tudi poseben izraz – oligarhija –, so se njihove koristi branile, možnosti za povečanje njihovega premoženja pa povečevale, kakor da se interesi maloštevilnih bogatih kratko malo scela prekrivajo z interesi družbenega političnega telesa kot celote.
Danes ni menda prav nič drugače. Celo bivši ameriški predsednik Jimmy Carter je pred štirimi leti v intervjuju za revijo Rolling Stone brez dlake na jeziku ocenil, da so se Združene države v času njegovega dolgega življenja preobrazile v oligarhijo, kjer politična korupcija ne pozna meja. In najbrž se oligarhične tendence v političnem življenju razvitega sveta samo še krepijo. V zadnjega četrt stoletja, denimo, super-bogati vse pogosteje tudi povsem neposredno stopajo v politično areno in se potegujejo za najvišje politične funkcije. Če pomislimo na Silvia Berlusconija, na ukrajinskega predsednika Porošenka, na češkega premiera Babiša ali, seveda, na Donalda Trumpa, lahko hitro ugotovimo, da milijarderjem političnega uspeha resnično ne manjka.
Kolikor se bogataši sodobnosti, po vsem sodeč, nočejo zadovoljiti s prikritim oziroma neformalnim vplivom na politiko, temveč hočejo voditi sami, neposredno, odkrito, tedaj se najbrž lahko vprašamo, ali je oligarhija stopila v novo pojavno obliko? Zakaj navadni državljanke in državljani te procese v pomembni meri podpiramo? Kakšne politike potem izvaja ta, nova oligarhija, ko vzvode državne moči prevzame de iure? So njihove poteze resnično v občo korist, kakor nas oblast hiti prepričevati, ali pač služijo predvsem eliti? In kaj vse to dolgoročno pomeni za tisto staro maksimo, da oblast vendar izvira iz ljudstva? – To so vprašanja, ki nas zaposlujejo v tokratni Intelekti. Gostje pred mikrofonom: politologinja dr. Danica Fink Hafner, zgodovinar dr. Luka Lisjak Gabrijelčič, filozof dr. Igor Pribac in novinar Branko Soban.
