“Vodnik je bil začetnik novinarskega jezika”

Predstava Ljubljanski vodnik našel Vodnika z Andrejem Rozmanom Rozo ob 200. obletnici smrti jezikoslovca

foto: Prvi

Pred natanko 200 leti je v Ljubljani preminil Valentin Vodnik, ki velja za eno najpomembnejših slovenskih osebnosti 19. stoletja. Udejstvoval se je na številnih področjih, marsikje veljal za prvega, a obenem ostal na določenih področjih v senci drugih tedanjih velikanov, kot sta bila pesnik France Prešeren in jezikoslovec Jernej Kopitar.

Bil je bil jezikoslovec, časnikar, pesnik. Sestavil je prvo slovnico v slovenščini in poskrbel, da so Francozi v Ilirskih provincah slovenščino uvedli v šole kot učni jezik, sestavil je eno prvih slovenskih pesniških zbirk, napisal prvo kuharico in babiški priročnik v slovenščini. Imel je tudi pomemben vpliv na razvoj novinarstva v Sloveniji.

Izumil je slovenski novinarski jezik. Pred tem tega ni počel nihče. V tedanjem času je prevladovala verska literatura, leta 1797 pa so začele izhajati Lublanske novice v katerih je Vodnik objavljal svetovne novice prevedene iz nemškega jezika.

Poudarja Andrej Rozman Roza, avtor hišne predstave Vodnikove domačije z naslovom Ljubljanski vodnik našel Vodnika. Poleg grozljive komedije s pesmijo in plesom bo čez leto sledila še vrsta drugih, med katerimi bo osrednji znanstveni simpozij, ki ga Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU pripravlja s SAZU, ljubljansko filozofsko fakulteto in Vodnikovo domačijo. Na simpoziju z naslovom Oživljeni Vodnik bo konec januarja 14 strokovnjakov predstavilo Vodnikovo življenje in delo z več vidikov.