Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v času njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilni snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.

Besedo "lokalno" prehranska stroka razlaga drugače kot pravna

Ponudba sadja in zelenjave v trgovinah že dolgo ni več odvisna od sezone. Kljub temu prehranski strokovnjaki potrošnikom svetujejo, naj uživajo pridelke predvsem v obdobju njihove naravne sezone pridelave. Zakaj? Sezonska, sveža in pravkar dozorela zelenjava in sadje sta praviloma okusnejša in vsebujeta več hranilnih snovi, poleg tega pa ju niso pripeljali od daleč in s transportom povzročili dodatnega nepotrebnega onesnaževanja okolja. Nista pa to edina razloga, pove Marjana Peterman, strokovna sodelavka Zveze potrošnikov Slovenije.

Zavedati se moramo, da živilom, ki zrastejo na slovenskih tleh in pod soncem – torej niso pokrita, rastejo na njivi – vpliv okolja daje neko moč, ker se rastlina brani pred okoljskimi razmerami. Brani pa se z antioksidanti in drugimi rastlinskimi snovmi, ki so dobre za nas, ki tudi nam kot ljudem, ki smo na koncu prehranske verige, pomagajo.

Če rastline vzgajamo v rastlinjakih pri optimalnih pogojih, ne morejo tvoriti tega obrambnega sistema oz. ga tvorijo slabše.

Kaj torej lahko jemo pozimi, da bomo jedli sezonsko?

Sadje:

  • skladiščeno sadje (jabolka, hruške, kutine, kaki, kivi, granatno jabolko),
  • citrusi (mandarine, pomaranče, limone),
  • vloženo sadje (kompoti, čežane, marmelade),
  • suho sadje.

Zelenjava:

  • kapusnice (zelje, ohrovt, cvetača, brstični in listnati ohrovt, brokoli),
  • korenovke (krompir, korenček, koren zelene, koren peteršilja, pesa, repa, koleraba),
  • solatnice (endivija, motovilec, radič),
  • kisla in vložena zelenjava (kislo zelje, kisla repa, vložena pesa, kumarice, paprika …),
  • čebula, česen (vir: Zveza potrošnikov Slovenije).

Darja Pograjc