V nedeljskem jutru na Prvem smo govorili o dveh gospodinjskih opravilih, ki sta bili nekdaj neverjetno utrujajoči, tudi zdravju neprijazni - o pranju in likanju perila. O zgodovini obeh opravil in razvoju naprav, ki so jih gospodinje ob teh opravilih uporabljale, nam je pripovedovala Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož, enota Ormož. Kot sogovornik pa se ji je pridružil še Rajko Dolinšek, promotor energetske učinkovitosti, ki nam je ponudil vpogled v statistiko o uporabi pralnih, sušilnih in pomivalnih strojev v Sloveniji.
O zgodovini pranja in likanja pri nas in v svetu
Led so razbile s sekirami
V starem Rimu so v javnih pralnicah prali moški. V kad so nalili vodo, lug, belilo ter urin in z nogami stopali po perilu. “So pa bile te pralnice zaradi neprijetnih vonjav na obrobju, kje bolj zunaj mesta,” je razložila Manica Hartman, dokumentalistka in vodnica po zbirkah enote Ormož Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Če so hodile spirat k rekam oziroma potokom, je bilo treba najprej prebiti led. Dostikrat so nesle s seboj kakšno sekiro, da je bilo to lažje. S seboj so vzele tudi vročo vodo, da so si vsaj malo pomagale z njo, da so si vsaj malce pogrele roke.
Prva pralna pripomočka sta bila »riplanka« oz. pralna deska in pa bukov pepel, ki so ga dodajali v vodo. Ker je bilo pranje včasih tako zelo zahtevno, so tudi na obleko veliko bolj pazili. Lepša, boljša oblačila so otroci nosili samo k maši ali v šolo, doma so se preoblekli v slabša.
Postopek pranja je olajšal prihod kotlov. Vanje so perice dodajale bukov pepel, jajčne lupine za odstranjevanje madežev in različne dišavnice (lovorjev list, limonino lupino). V petdesetih in šestdesetih so gospodinje začele uporabljati milo oz. pralni prašek (domače izdelave ali kupljen Radion).
Likaricam se je kadilo v obraz
Preden so se pojavili likalniki, so se ljudje morali znajti na različne načine. Prvi pripomočki, ki so delovali na topel način, so bile kitajske ponve.
Kitajke so bile prve, ki so že okrog leta 200 pred našim štetjem uporabljale ponvicam podobne posode. V te ponvice so dodajale oglje, žerjavico – včasih so jo pomešale s peskom za boljše ohranjanje toplote – ter drsele po perilu in ga pogladile. Ponavadi je bilo tako, da so tri ženske to perilo držale, vsaka na svojem koncu, četrta ga je pa potem gladila.
Likalniki v obliki ladjiceso začeli nastajati v 15. stoletju. Prvi so bili železni, greli so jih neposredno nad ognjem. Sledili so votli likalniki, ki so jih najprej greli z železom, pozneje z ogljem, briketi, pa z bencinom, plinom in špiritom. Prvi električni likalnik so javnosti predstavili leta 1882 v New Yorku.
Pralne, sušilne in pomivalne navade Slovencev
Pralni stroj je dokončno odpravil pralni dan in poklic peric, k nam je prišel iz Združenih držav Amerike. Pri nas se prvi pralni stroji pojavijo leta 1964, v širšo uporabo pa pridejo pozneje.
Danes pralni stroj v Sloveniji uporablja 93 odstotkov gospodinjstev, polovica teh strojev je mlajših od pet let. Podatke, pridobljene v sklopu raziskave REUS, ki jo izvaja Informa Echo, je predstavil Rajko Dolinšek, direktor podjetja in promotor energetske učinkovitosti, ki dodaja tudi, da je pohvalno, da velika večina aparate vključuje, ko so resnično polni.
Pomivalni stroj uporabljata dve tretjini gospodinjstev, približno polovica strojev je starih manj kot pet let. Sušilni stroj uporablja tretjina gospodinjstev v Sloveniji, število teh strojev pa se zelo povečuje predvsem v zadnjih petih letih. Tretjina gospodinjstev pere od trikrat do štirikrat na teden, prav tako tretjina pa dvakrat ali manj. Četrtina gospodinjstev pere na maksimalni temperaturi, ki jo perilo dovoljuje.
Več informacij o raziskavi in načinih varčevanja: raziskava REUS. Pred nakupom pa lahko ob pomoči brezplačne spletne aplikacije www.porabimanj.si preverite, koliko denarja, energije in emisij CO2 boste pri tem prihranili.
