Sledi časa

Zgodovina hrenoviške župnije – 83 let od rokopisa do natisa

Ob lanski 700-letnici župnije so se odločili za natis te knjige, in sicer v jezikovnem izvirniku, saj gre za jezik, ki je pomembna stopnja v razvoju slovenskega knjižnega jezika

Zgodovina hrenoviške župnije
foto: Jurij Popov

Branje je eno temeljnih orodij sporazumevanja med ljudmi in zato ključni element človekove socializacije. Kot poudarja britanski sociolog madžarskega porekla Frank Furedi v svoji odmevni knjigi Moč branja, ima zato branje izvorni in konstitutivni pomen za kulturni, socialni, ekonomski in politični napredek človeštva.

Tega se je vsaj posredno zavedal tudi župnik Franc Rupnik, avtor Zgodovine hrenoviške župnije, ki se razprostira na območju Postojnskih vrat oziroma na območju impozantne notranjske gore Nanos. Knjigo je dokončal leta 1935, ko je bil ta del slovenskega ozemlja pod fašistično Italijo, odtrgan od matične domovine s tajnim Londonskim sporazumom iz leta 1915 in rapalsko mejno pogodbo med Kraljevino SHS in Italijo iz leta 1920. To je bilo obdobje nasilnega poitalijančevanja vseh krajev, ki so zaradi rapalske meje prišli pod italijansko fašistično oblast.

Franc Rupnik v svojem delu ne navaja, zakaj se je lotil pisanja zgodovine župnije, ki jo je nekaj let vodil, da se pa sklepati iz uvoda, da je bil pod vplivom pisatelja in urednika doktorja Frančiška Lampeta in da ga je pisanje zgodovinske knjige kot take vleklo. Koliko je na to vplivalo samo dejstvo, da s tem ohranja zgodovino krajev, ki so slovenski, pa kot rečeno, ni razkril. Samo delo se je ohranilo v izvirnem tipkopisu v hrenoviškem župnijskem arhivu. Družbo so mu delale tri tipkopisne kopije, posamezni deli pa so bili prepisani celo na roko. To kaže na to, da so delo ljudje poznali in brali.

Ob lanski 700-letnici župnije, ene najstarejših na Slovenskem, pa so se v župniji, danes precej manjši, kot je bila v Rupnikovem obdobju, odločili za natis te knjige, in sicer v jezikovnem izvirniku, saj gre za jezik, ki je pomembna stopnja v razvoju slovenskega knjižnega jezika. Tako je zgodovinskost dela samega še posebej poudarjena. Ne zgodi se pogosto, da kakšna knjiga čaka dobrih osem desetletij, da je prvič natisnjena. Ko so v župniji razmišljali, ali naj knjigo natisnejo ali ne, so se posredno zavedali dejstva, kaj lahko branje prinese domačinom, saj je njihovo poznavanje zgodovine domačih krajev okrnjeno. Odzivi bralcev kažejo, da je prav, da so se odločili za natis. Kaj je bil vzrok za natis knjige po dobrih osmih desetletjih in kaj prinaša? To so vprašanja, ki jih je Jurij Popov v oddaji Sledi časa zastavil svojim sogovornikom, sicer odgovornim za natis knjige.