V začetku leta, v katerem bomo praznovali tudi 50 letnico prvega človeškega pristanka na luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani meseca. Kitajska sonda Chang 'e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3:26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu luninega južnega pola in že poslala na zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima luna zelo pomembno vlogo.
Foto: rkarkowski/Pixabay
Uspešni pristanek kitajske sonde Chang'e 4 odpira novo poglavje v raziskovanju našega naravnega satelita in v kitajskem osvajanju vesolja
V začetku leta, ko bomo praznovali tudi 50-letnico prvega človeškega pristanka na Luni, je na področju raziskovanja našega naravnega satelita padel še en mejnik – prvi uspešni pristanek sonde na temni strani Meseca. Kitajska sonda Chang’e 4 je v zgodnjih jutranjih urah, ob 3.26 po srednjeevropskem času, mehko pristala v velikanskem kraterju blizu Luninega južnega pola in že poslala na Zemljo prve posnetke. Gre za nov uspeh ambicioznega kitajskega vesoljskega programa, v katerem ima Zemljin naravni satelit pomembno vlogo.
Z gospodarskim vzponom Kitajske so se močno povečale tudi kitajske vesoljske ambicije. Obvladovanje vesoljske tehnologije in vesolja v neposredni bližini Zemlje je izrednega pomena v času, ko pomemben del ključne infrastrukture kroži okoli planeta v obliki najrazličnejših satelitov. Toda za zagotavljanje ključne prednosti pred morebitnimi tekmeci, so nujni tudi prebojni uspehi. Prvi pristanek na zadnji strani Lune, ki je kitajski vesoljski agenciji uspel v prvem poskusu, nedvomno potrjuje, da tudi na tem visokotehnološkem področju Kitajska nikakor ni več učenka.
Serija misij, ki se osredotočajo na Zemljin naravni satelit, nosi ime kitajske boginje meseca Chang’e. Skoznje se jasno kaže hiter napredek Kitajske na področju vesoljske tehnologije.
»Leta 2007 je prva sonda Chang’e 1 Luno le obletela, prejšnja iz leta 2013 Chang’e 3 je uspešno pristala in se z roverjem vozila po površju vidne strani Lune, kjer imate to prednost, da lahko z Zemljo neposredno komunicirate,« pojasnjuje astrofizik prof. dr. Tomaž Zwitter z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko.
»Najnovejša misija kaže, da se ne lotevajo samo »lažjih« reči, ampak da želijo napredovati in se lotiti stvari, ki še niso bile narejene.«
Zadnja stran Lune ponuja številne izzive. Pristanek tam je veliko zahtevnejši, ker neposredna komunikacija s sondo ni mogoča, tudi teren je razgiban in nepredvidljiv in kaj lahko bi se zgodilo, da bi se sonda razbila na skalah.
Še letos naj bi sledila nova misija, v kateri bi z Meseca pripeljali nekaj vzorcev kamnin, dolgoročnejši načrti pa vključujejo tudi prve tajkonavte na površju Lune.
