Eden izmed najbolj slikovitih gradov na današnjem Slovenskem. A kakšna je njegova usoda?
»Od Ljubljane šest, od Novega mesta tri milje, je oddaljen grad in trg Žužemberk …« Tako v Slavi vojvodine Kranjske sloviti polihistor Janez Vajkard Valvasor določi lego gradu in trga Žužemberk, ki je središče Suhe krajine, leži pa ob zgornjem toku reke Krke. Potem pa nadaljuje svoje pisanje o gradu s pomočjo legend, ki jih je ujelo njegovo uho – legendo o tem, kako je v 16. stoletju nezakonski sin gospoda Turjaškega z osemnajstimi Napolitanci prestopil grajsko obzidje ter zavzel in potem hitro izgubil grad, zraven pa tudi svoje življenje, pa o medvedu, ki je znotraj gradu napadel in bedno zadavil Ano, rojeno baronico z Brda, sicer pa ženo Ivana barona Turjaškega, ter o dveh požarih, ki sta močno prizadela trg. Podoba gradu in njegov arhitekturni razvoj od 13. do 18. stoletja govorita predvsem to, da je bil grad nekoč veliko pomembnejši, kot je danes. Stavbni razvoj, ki je po mnenju strokovnjakov za gradove vzorčni primer raščene arhitekture, je gradu zagotovil sloves enega izmed najbolj slikovitih gradov na današnjem Slovenskem.
Grad in kraj danes nista več sredi kulturnega, političnega in gospodarskega dogajanja. Lahko bi rekli, da sta na obrobju, vendar obrobju, ki hrani bogato naravno in kulturno dediščino. Na območju današnje občine Žužemberk je namreč razglašenih 54 kulturnih spomenikov, 12 jih je državnega pomena. Grad, oziroma ostanki gradu, ki je zrasel na prvotni grajski utrdbi iz leta tisoč, je le prvi na seznamu. V minulem tisočletju se je spremenil pomen tega območja, spremenila se je tudi vloga gradu. Kakšna je torej njegova pretekla in sedanja usoda, kaj se v njem dogaja in kakšna je usoda njegove prenove, o tem govori Nedeljska reportaža Jurija Popova.
