Sprehod po manj znanih prostorih Narodnega muzeja Slovenije in njegovih depojih
Sprehodili smo se po največjem in najstarejšem muzeju pri nas – po Narodnem muzeju Slovenije. Ni nas zanimalo le najstarejše glasbilo na svetu – 60 tisoč let stara neandertalčeva piščal iz Divjih bab –, ampak so nas zanimali predvsem manj znani oddelki in prostori te muzejske ustanove, ki v zgradbi na Prešernovi cesti v Ljubljani domuje že 130 let, pred desetimi leti pa so dobili tudi zgradbo na muzejski ploščadi na Metelkovi. Delovanje Narodnega muzeja Slovenije pa je še starejše – ustanovili so ga kranjski deželni stanovi leta 1821. Od njega sta se odcepila Slovenski etnografski muzej leta 1923 in Prirodoslovni muzej leta 1944.
“Poslanstvo Narodnega muzeja Slovenije je govoriti o preteklosti tega prostora, ki mu danes rečemo Slovenija, in seveda vseh dogodkih, dosežkih, stvareh, ki so jih dosegli ljudje s tega prostora,” pove direktorica Narodnega muzeja Slovenije mag. Barbara Ravnik.
Danes skrbi muzej za 300 tisoč predmetov, ki pričajo o življenju človeka v slovenskem prostoru od prazgodovine do sodobnosti, med katerimi jih je razstavljenih slabih deset tisoč. Ima dve lokaciji v Ljubljani, poleg tega še razstavi v Blejskem gradu in na Hrušici, Muzej grad Snežnik; šest strokovnih oddelkov, številne stalne postavitve, ta hip tudi štiri začasne zbirke. V Nedeljski reportaži smo se sprehodili po njegovih manj znanih prostorih in oddelkih. V knjižnici nas je sprejela Barbara Rogač in nam pokazala trezorje, v katerih so shranjene najstarešje in najdragocenejše knjige. Delo in pomen grafičnega kabineta nam je predstavila Blaženka First, po drugi stavbi Narodnega muzeja (na muzejski ploščadi Metelkova) pa nas je popeljal mag. Darko Knez. Tam smo zavili tudi v sodobno opremljene muzejske depoje, v katerih shranjujejo dragocene in občutljive muzejske predmete. Spoznali smo poslanstvo muzeja, delo oddelkov in kustosov ter izvedeli, kakšne pogoje zahtevata shramba in zaščita slovenske materialne dediščine.
