Na današnji dan

11. februar

Bratko Kreft, Marko Žigon

DSC00231
foto: Jure K. Čokl / RadioPrvi

Dramatik, pripovednik, literarni in gledališki zgodovinar ter režiser BRATKO  KREFT  se je rodil na današnji dan leta 1905 v Mariboru. Slavistiko in dramaturgijo je študiral na Dunaju in v Ljubljani, kjer je leta 1929 diplomiral in deset let pozneje doktoriral. Pred drugo svetovno vojno je režiral v Ljubljani, večji del vojne je bil zaprt, po vojni pa je bil do 1962. leta režiser in dramaturg v ljubljanski Drami ter hkrati predaval novejšo rusko književnost na filozofski fakulteti. V Kreftovem obsežnem opusu je najpomembnejša dramatika. V tridesetih letih prejšnjega stoletja je upodabljal predvsem velike zgodovinske teme; njegovo najbolj znano delo so “Kranjski komedijanti”. V tej komediji prikazuje, kako so naši preroditelji pod Linhartovim vodstvom pripravljali uprizoritev prve slovenske posvetne igre “Županova Micka”.

Bratko Kreft se je po drugi svetovni vojni vse bolj posvečal literarni in gledališki zgodovini ter pisal eseje predvsem o pomembnejših evropskih dramatikih, kot slovenist pa se je posebej posvečal Trubarju, Drabosnjaku in Cankarju. Bil je redni član Slovenske in dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti, trikrat pa je dobil tudi Prešernovo nagrado.

—–

MARKO  ŽIGON  je leta 1956 iz kompozicije in dirigiranja diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Bil je korepetitor in dirigent v Operi Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Tam je poustvaril številna dela standardnega repertoarja in dirigiral tudi koncerte Mariborske filharmonije. Kot pedagog je deloval na Šoli za glasbeno in baletno izobraževanje v Mariboru in na Glasbeni šoli v Velenju. Pri komponiranju se je zgledoval po neoklasicističnih skladateljih 20. stoletja in delno pisal še v poznoromantičnem slogu; posvečal se je klavirskim, komornim in orkestralnim skladbam ter samospevom. Marko Žigon se je rodil na današnji dan pred 90-imi leti v Ljubljani.

—–

Kraljestvo Italija je na današnji dan pred 90-imi leti s papežem Pijem XI. sklenilo lateransko pogodbo, s katero je bila ustanovljena država Vatikan (Status civitatis Vaticanae – Država vatikanskega mesta).Tako je bila po dolgih pogajanjih dosežena sprava med papežem in italijansko vlado. Papeži so se od leta 1870, ko je bila z združitvijo z Italijo dotedanja Cerkvena ali Papeška država odpravljena, šteli za “ujetnike” v Vatikanu. S to pogodbo pa je italijanska vlada s predsednikom Benitom Mussolinijem Vatikan priznala za samostojno državo pod oblastjo papeža, ji izplačala odškodnino, katoliška vera pa je postala edina državna vera v Italiji.

Jedro 44 hektarjev velike države sredi italijanskega glavnega mesta je v 15. stoletju dograjena papeška palača s številnimi stavbami in dvoranami, v katerih hranijo veliko umetniških in kulturnih dragocenosti, pod vatikansko upravo pa so tudi eksteritorialne posesti, palače, cerkve in različne ustanove v Rimu in drugod v Italiji.

Po 55-ih letih sta Italija in Vatikan leta 1984 s popravkom v fašističnem času sklenjenega lateranskega sporazuma spremenila predvsem odnose med državo in Cerkvijo: med drugim katoliška veroizpoved ni več edina priznana veroizpoved v Italiji, verouk v šolah je postal neobvezen, pri sklenitvah zakonske zveze pa mora Cerkev upoštevati tudi civilno zakonodajo.