Matija Čop, Marijan Lipovšek, Ilja Jurančič

Na današnji dan leta 1797 se je v Žirovnici rodil klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik MATIJA ČOP. V študijskih letih v Ljubljani ter med službovanjem na Reki in v Lvovu se je razvil v najbolj izobraženega, literarno razgledanega ter filozofsko in estetsko izrazito sodobno usmerjenega Slovenca tedanje dobe. Obvladal je 19 jezikov ter preučeval grško in rimsko literaturo. Po literarnoestetskem nazoru je bil romantik, po svetovnem pa najbrž panteist. S svojimi idejami je vplival tudi na Prešerna. Bil je cenzor ter pobudnik in zaščitnik pesniškega almanaha Kranjska čbelica pred janzenisti in Kopitarjem.

Leta 1833 je s svojim posegom v abecedno vojno zavrnil metelčico in vse druge konservativne jezikovne in literarne nazore nasprotnikov. Razvil je kulturno politični program, ki je namesto nabožnega slovstva za kmete terjal posvetno literaturo za izobraženstvo. Čeprav Matija Čop ni veliko pisal, je imel v razvoju slovenske kulture odločilno vlogo, zlasti zaradi odločne usmeritve k evropskim zgledom in vpliva na Prešerna.

—–

Skladatelj, pianist in planinski pisatelj MARIJAN LIPOVŠEK se je rodil na današnji dan leta 1910 v Ljubljani. Leta 1932 je na ljubljanskem konservatoriju diplomiral iz kompozicije in končal študij klavirja, nato pa se je izpopolnjeval v Pragi, Rimu in Salzburgu. Od leta 1961 je bil redni profesor na ljubljanski glasbeni akademiji (bil je tudi njen rektor), direktor Slovenske filharmonije ter predavatelj na oddelku za muzikologijo filozofske fakultete.

Njegovo skladateljsko delo obsega skladbe, ki se uvrščajo med neoklasicistične ideale in novodobni “romantični”, izrazito muzikalni lirični ekspresionizem. Poleg ciklusov samospevov je ustvaril tudi vrsto odličnih zborovskih skladb. Ves čas je bil dejaven tudi kot poustvarjalec – koncertni pianist in komorni glasbenik – ob svojem glasbenem delovanju pa se je uveljavil tudi kot planinski pisec in prevajalec planinskih del. Zaslužni profesor ljubljanske univerze in častni član Slovenske filharmonije Marijan Lipovšek je dvakrat dobil Prešernovo nagrado, za dolgoletno delo in izjemne zasluge v slovenskem kulturnem prostoru pa je bil leta 1995 odlikovan s srebrnim častnim znakom Republike Slovenije.

—–

Pravnik  ILJA  JURANČIČ  se je rodil pred 90-imi leti v Ljubljani. Sodeloval je v narodnoosvobodilnem boju, po vojni postal uslužbenec organov za notranje zadeve, nato pa je bil na podlagi sodbe vojaškega sodišča v Ljubljani od leta 1947 do 1955 zaprt. Pozneje je doktoriral iz prava in postal visokošolski učitelj, leta 1980 pa redni profesor na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Sodeloval je pri raznih raziskovalnih projektih in delal kot gospodarski svetovalec za organizacijo delovnih procesov in vrednotenje dela. Znanstveni opus Ilje Jurančiča obsega več kot 250 razprav, člankov in referatov z znanstvenih in strokovnih posvetovanj, oblikoval oziroma priredil pa je tudi številne metode, tehnike in modele za motivacijo dela in delovne uspešnosti. 

Pavle Jakopič