Nepredstavljivi strahotni zločini nad ameriškimi domačinskimi ljudstvi, ki so jih zavojevalci razlagali kot razumske
Španija je bila leta 1492, ko je Krištof Kolumb, nekdanji trgovec z afriškimi sužnji odplul na Atlantik, tako kot večina preostalega evropskega sveta, gojišče kužnih bolezni, lakote, smradu in splošne bede, dežela nasilja in pouličnega kriminala, inkvizicije in judofobije, medtem ko so na drugi strani Atlantika ljudstva različnih kultur, kot je mogoče razbrati iz pisnih dokumantov, tedaj gosto poseljena živela v obilju in strpnosti, neopisljivih lepotah narave ter uživala v sadovih dotedanjih civilizacijskih, kulturnih in umetniških dosežkov. Njihovi naravni viri so bili lahko dostopni, zemlja ni imela lastnikov, zavojevalce, prenašalce virusov nalezljivih bolezni in zakoreninjene degradacijske ideologije ter rasističnega prezira do staroselcev, pa je gnala lakota po zlatu in srebru ter manično evropsko hrepenenje po nadvladi. Ne glede na to, da se jim je Novi svet sprva zdel utopično bajen in sanjski, so zavojevalski pustolovci, prepričani v katoliške dogme, mite in prerokbe ter zaverovani v končne uspehe začetnega kapitalizma, v sklicevanju na takratna teološka in moralna opravičila o nujnih procesih kultiviranja rase, domačinska ljudstva razglasili za satanove pomočnike in krvoločne divjake, ki so nezmožni spreobrnitve v krščanstvo in nesposobni civiliziranega življenja. David E. Stannnard, avtor dveh knjig z naslovom Ameriški holokavst, množično iztrebljane ameriških domačinskih ljudstev in uničenje njihovega življenjskega prostora, označuje kot najbolj množičen genocid v zgodovini sveta. Gosta oddaje Kulturni fokus bosta sociolog dr. Gorazd Kovačič in filozof dr. Darij Zadnikar.
