Ugodna za okolje in denarnice potrošnikov, po mnenju proizvajalcev bo zavirala razvoj
Od industrijske revolucije naprej se ljudje obkrožamo z najrazličnejšimi napravami, brez katerih ne znamo več živeti. Dokler se ne začnejo kvariti, kar se običajno zgodi takoj po izteku garancije. Naprav pogosto ne moremo več sami popraviti, v iskanju ugodnega servisa pa hitro obupamo in se raje odločimo za nov nakup. To obremenjuje okolje in naše denarnice, zato Evropska komisija pripravlja nova pravila v okviru direktive Ecodesign, ki bo vključevala tudi pravico do popravila. Ta bo zahtevala od nekaterih proizvajalcev, naj izdelujejo naprave z daljšo življenjsko dobo in jih bo tako lažje popraviti. O pravici do popravila, ki naj bi vključevala televizorje, sijalke in belo tehniko, ne pa tudi pametnih telefonov in računalnikov, smo govorili v tokratni oddaji Intelekta.
Razvoj znanosti in tehnologije je izjemen. O tej trditvi običajno podvomimo, ko se nam takoj po izreku garancije pokvari pomivalni stroj. Čeprav smo že pred 50 leti hodili po Luni, ne znamo izdelati pomivalnega stroja, ki bi deloval več kot pet let? Katja Sreš, Ekologi brez meja, pravi:
Zagotovo smo sposobni. Ta premik se je zgodil ravno s tehnološkim razvojem, saj se je na trgu pojavilo ogromno konkurentov, cene izdelkov so padle na bizarno nizko raven. Hkrati so narejeni tako, da imajo kratko življenjsko dobo, da jih kupimo čim več in jih čim pogosteje menjamo.
Proizvodnja je cenejša kot kadar koli v zgodovini. Problem ni več, kako izdelati sto tisoč strojev, temveč kako jih prodati. Tako, da so cenejši in se hitro pokvarijo. Ta model je ugoden za proizvajalce, za potrošnike in okolje pa ne. Ob poplavi hitro pokvarljivih naprav, ki jih ne popravljamo, ker je to ali predrago ali pa sploh nemogoče, saj ni ne ljudi, ki bi to znali narediti, ne rezervnih delov, se je v zahodni potrošniški družbi oblikovala pravica do popravila. Boštjan Okorn, Zveza potrošnikov Slovenije:
Pravzaprav se ni pojavila, ampak je vmes izginila. Pred leti smo zmogli sami popravljati naprave. Ko danes odpreš napravo, če ti jo sploh uspe odpreti, ne da bi jo uničil, ne moreš zamenjati niti najbolj osnovnih komponent. Tukaj je nastalo polno nekih omejitev, ki so zelo nelogične.
Pravica do popravila naj bi v Evropski uniji v okviru obnovljene direktive Ecodesign začela veljati čez dve leti. Od nekaterih proizvajalcev bo zahtevala, naj izdelujejo takšne naprave, ki imajo daljšo življenjsko dobo in jih je lažje popraviti. Za zdaj kaže, da naj bi imeli pravico do popravila v Evropi pri televizorjih, sijalkah in nekateri beli tehniki, ne pa tudi pri pametnih telefonih in računalnikih. Žiga Vrtačič, Danes je nov dan:
Mislim, da gre za evolucijski postopek, nekaj časa bo trajalo. Lobiji so v teh industrijah najmočnejši, saj generirajo največ denarja in lahko največ pritiskajo na odločevalce. Ni nobenega razloga, da telefoni in računalniki ne bi sledili takšnim pravilom. Gre za politične in ideološke razloge, podobno kot pri programski opremi, pri kateri se zapira koda.
Spodbujanje potrošnje je stalnica kapitalizma, pravi ekonomist Igor Feketija:
Zlasti po točki vsakega hegemonskega cikla, ko začnejo stopnje dobička v realni ekonomiji padati kot posledica hiperprodukcije. V trenutnem primeru to traja od sedemdesetih let naprej. Od takrat lahko spremljamo razmah potrošniških kreditov, marketinga, pa tudi načrtovane zastarelosti.
Pa je sistem sposoben takšnih sprememb, kot jih zahteva pravica do popravila? Kakšno moč ima Bruselj? Odgovori v oddaji.
