Položaj žensk v znanosti je še vedno izrazito neenakopraven
V Sloveniji doktorski naziv dosega približno 54 odstotkov žensk, vendar je njihov položaj v znanosti še vedno izrazito neenakopraven, saj pri zaposlovanju ta delež drastično upade na 36 odstotkov. Na vodilnih položajih v znanosti pa je v Sloveniji le 20 odstotkov žensk. Najnovejši podatki kažejo, da je bilo med rednimi profesoricami 23 odstotkov žensk in 77 odstotkov profesorjev. Univerza v Ljubljani je v svoji stoletni zgodovini delovanja od 44 rektorjev v svoje vrste "sprejela" le eno rektorico. Univerza v Mariboru pa nobene.
Podatki kažejo na ovire, ki nastopijo na določeni stopnji razvoja kariere žensk in jim onemogočajo napredovanje. Kot kažejo podatki Statističnega urada Slovenije, pa je tudi položaj na trgu dela za ženske slabši, saj visoko izobražene ženske v povprečju še vedno zaslužijo približno 450 evrov manj bruto plače kot enako izobraženi moški.
Kot opozarja antropologinja in sociologinja dr. Renata Šribar, po podatkih evropske komisije iz leta 2017 v Sloveniji kar 55 odstotkov ljudi meni, da je glavna vloga žensk skrb za družino in dom.
Mislim, da to kaže na globoko patriarhalno strukturo Slovenije, kar pomeni, da je veliko razlogov, ki so preprosto ideološki. Lahko govorimo o zavestnih reakcijah v odnosu do žensk, polzavednih, nezavednih, dejstvo pa je, da je mit o spolnih vlogah v Sloveniji zelo močno prisoten.
Prof. dr. Mirjana Ule s fakultete za družbene vede poudarja, da so v raziskavi, ki so jo izvedli v preteklem mandatu Komisije za enake možnosti na področju znanosti, ugotovili, da pri onemogočanju kariernega napredovanja žensk v znanosti ne obstajajo samo ovire, kot je dejstvo, da znanstvenice opravijo več skrbstvenega družinskega in gospodinjskega dela kot znanstveniki, temveč da obstajajo podobne ovire tudi znotraj same znanosti, ki so poglavitne.
Izkazalo se je, da znanstvenice tudi v znanosti opravijo več dela; opravijo več ur znanstvenega dela kot moški, opravijo pa celo več neplačanega znanstvenega dela kot moški.
Temu pritrjuje tudi prof. dr. Andreja Gomboc, predsednica Komisije za enake možnosti na področju znanosti.
Od žensk se na delovnem mestu pričakuje tudi, da naredijo več tudi tistega "drugega" dela, ki je za splošno dobro, ki pa ni ne cenjeno, niti ne prinaša znanstvenih točk, ki bi jim pomagale pri napredovanju.
Več o tem, kakšni so razlogi in kakšne posledice vertikalne segregacije, v oddaji.
