Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Mladi iz Murske Sobote o staranju prebivalstva, nižji rodnosti, pokojninskem sistemu in migracijah
Z oddajo smo se tokrat odpravili v Mursko Soboto, kjer smo na gimnaziji postavili terenski studio in k pogovoru o evropsko obravnavani temi povabili dijake. Govorili smo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva – v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. Vzroki in posledice so jasne že dalj časa: nizka rodnost, staranje prebivalstva, pomanjkanje delovne sile, slabo razmerje med delavno aktivnimi prebivalci in tistimi, ki ne delajo, vplivi na določene družbene podsisteme, na primer pokojninsko in zdravstveno blagajno …
O tem sicer govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, danes pa smo lahko slišali mnenja gimnazijcev iz Murske Sobote in skupaj z njimi iskali rešitve za te izzive in prihodnost Evrope. Z nami so bili: Laura Denko, Lucija Cör, Alja Toplak, Nana Žekš, Iza Rengeo, Marko Irgolič in Jure Lazar, prisluhnili pa smo tudi strokovnjaku s tega področja prof. dr. Janezu Malačiču z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.
Po besedah dr. Malačiča je stopnja rodnosti v članicah EU pod tisto, ki zagotavlja normalno obnavljanje prebivalstva (2,1 otroka na žensko), giblje se med 1,3 in 2,0, kar je približno za tretjino prenizko, zvišanja rodnosti pa ni pričakovati. Zato bi morali ukrepi vključevati kombinacijo spodbud za višjo rodnost in hkrati nadzorovanega sistema migracij. Mladi opozarjajo na to, da odločitev za družino ni lahka: ne spodbujajo je ne naš življenjski stil ne razmere, s katerimi se soočajo mladi v naši državi.
“Danes imamo zelo hiter tempo življenja, delodajalci zahtevajo izkušnje, mi mladi tudi težimo k temu, da si pridobimo čim več znanja, izkušenj in lahko nato dobimo kakovostno zaposlitev. Šele tako pridemo do stabilnega finančnega položaja, da si lahko ustvarimo družino. V tem je malo protislovja: kako povečati rodnost, ko nimaš ne financ, ne moreš skrbeti za svojo družino in se preživljati, po drugi strani pa imeti uspešno kariero. Mislim, da bi se morala država predvsem na te težave osredotočiti.”
Marko bi nekaj pozornosti namenil tudi izobraževanju, ki pri nas traja predolgo in po njegovem mnenju ni najbolj v skčadu s potrebami trga dela, prav tako pa bi poskrbel za gospodarstvo in delovna mesta – le tako se lahko polni pokojninska blagajna. Večina mladih ne bi podaljševala delovne dobe, temveč bi dala priložnost mladim.
“Starejši ljudje bi lahko zadnjih nekaj let delali po polovičnem času, hkrati bi tudi mladi lahko delali za polovični čas in bi se tako počasi uvajali na delo. Tudi dohodki bi tako bili malo drugačno razporejeni.”
Oddaja je nastala v okviru projekta I know EU.
