Gymnasium

Spletno nasilje

Vsaka četrta najstnica v Evropi je doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje

IMG_20190130_195426
Mladi iz Ljutomera in strokovnjak iz Safe.si v oddaji Gymnasium
foto: Polona Grilc

Spletno zalezovanje in ustrahovanje. Maščevalna pornografija. Spletno spolno nadlegovanje. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij. Grožnja s posilstvom in smrtjo. Neugodje, strah, panika, ponižanje, stres, žalitve, grožnje, nezaželena spolna elektronska sporočila … Vas te besede in stavki pretresejo? Ali se vam zdi, da se vam tovstno nasilje ne more zgoditi?

Smo o spletnem nasilju dovolj obveščeni?

Vsaka četrta najstnica v Evropi je doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje. V Sloveniji je po zadnjih podatkih raziskav vsaj eno od oblik spletnega nadlegovanja že doživelo 56 % učenk zadnje triade osnovne šole in 65 % dijakinj. Marko Puschner s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete za družbene vede, ob tem opozarja, da se marsikdo sploh ne zaveda, kaj vse zajema spletno nasilje.

Gre za dejanje, ki nekoga prizadane, tako, da se čustveno odzove, da se slabo počuti. Če je tega veliko, lahko to močno pokvari posameznikovo življenje. Oblik spletnega nasilja se ne sme normalizirati, sprejeti … Ne glede na to, da je tega veliko in da se marsikomu zdi že povsem običajno, še vedno boli. In če sprejemamo to, povzročamo škodo sebi in celotni družbi. O spletnem nasilju se moramo pogovarjati in ga ne smemo tolerirati. Če ti nekdo napiše neko žaljivko – povej mu nazaj, da ti to ni všeč, da te moti. Ne pa reči – ok, saj vsi to delajo, dajmo to sprejeti. Mislim, da je to napačno razmišljanje.

Spletno nasilje se pojavlja v različnih oblikah in močno vpliva na življenje oseb, ki so mu izpostavljene. Različne oblike spletnega nasilja so na primer: spletno zalezovanje, maščevalna pornografija, spolno nadlegovanje na spletu, trpinčenje, zmerjanje z uporabo obscenega jezika, neželena pornografija, izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov, grožnje s posilstvom in smrtjo, zbiranje in javno razkrivanje zasebnih informacij o žrtvi, privabljanje žrtev z namenom trgovine z ljudmi.

Kako prepoznati, da je nekdo žrtev spletnega nasilja ali nadlegovanja? Splošnega recepta ni, moramo pa se vprašati:

  • Mi nekdo vsakodnevno pošilja veliko nezaželenih sporočil?
  • Mi nekdo grozi z objavo zasebnih pogovorov, fotografij, videov?
  • Mi pošilja vulgarna ali grozilna besedila?
  • Ali nekdo ustvarja (moje) lažne profile na družbenih omrežjih?
  • Ali nekdo o meni deli neresnične, žaljive ali ponižujoče informacije?

Če je vaš odgovor na katerokoli od teh vprašanj pritrdilen, gre za spletno nasilje, o katerem je treba spregovoriti. Takšno vedenje je namreč nedopustno.

Pravna urejenost – bo kršitelj kaznovan?

V oddaji so tokrat sodelovali dijaki iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer – Zala Gorjak, Anja Pušenjak, Timotej Pukšič, Teja Sapač, Dolores Marič in Meta Štuhec ter izrazili kar nekaj pomislekov o tem, ali bodo kršitelji res kaznovani, v kolikor se žrtev izpostavi in prijavi nasilje. Evropska unija nima enotne opredelitve niti enotnega pristopa k naslavljanju spletnega nasilja, vsaka država ga opredeljuje in kaznuje drugače. Pri nas v Sloveniji je od leta 2017 javna objava posnetkov ali sporočil druge osebe s spolno vsebino brez njene privolitve v primeru hujše prizadetosti kaznivo dejanje, zaradi katerega lahko storilcu/storilki prisodijo zaporno kazen od treh mesecev do treh let. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij (spolnih posnetkov) je ena od oblik, s katero se tudi slovenska policija v zadnjih letih najpogosteje srečuje. Tovrstno izsiljevanje je lahko tudi posledica maščevanja enega od partnerjev po razpadu zveze, za žrtve pa je ponižujoče in stresno.

Kam se obrniti po pomoč?

Dijaki in Marko Puchner so se v pogovoru strinjali, da je najpomembneje, da, tako kot pri vsakem nasilju, žrtev ne ostane tiho. Prijatelji, starši, tudi svetovalni delavci po šolah so sogovorniki, ki jim lahko zaupamo, po nasvet o varnosti na spletu pa se lahko obrnemo tudi na:

Zdenka Švaljek, strokovna sodelavka z Zveze prijateljev mladine Slovenije, ki deluje v nacionalni mreži TOM telefona, nam je povedala, kaj je za žrtev najpomembnejše:

V najpogostejših primerih spletnega nasilja je za žrtev pomembna čustvena razbremenitev, ker veliko otrok in mladih pokliče z občutki krivde, še posebej, ko gre za izsiljevanja, ki so vedno povezana s predsodkom, da si je žrtev sama kriva. Kadar gre za zlorabo zasebnosti, žrtve napotimo na razne portale, kjer dobijo navodila, kako se zaščititi – obstajajo videi, ki te po korakih vodijo do ureditve tehničnih stvari. Ko pa gre za kompleksne primere, kjer lahko pričakujemo postopke v določenih institucijah in organih, takrat pa z mladimi običajno poiščemo neko odraslo osebo, ki ga bo lahko v teh postopkih spremljala in mu bo v oporo.

Projekt Odklikni

Ministrstvo za delo, družino in enake možnosti je skupaj s Fakulteto za družbene vede Univerze v Ljubljani pridobilo sredstva Evropske unije v okviru Programa za pravice, enakost in državljanstvo 2014-2020, in sicer za projekt ODKLIKNI – spletno nasilje in nadlegovanje žensk in deklet.

Glavni cilji projekta so naslednji:

  • ozaveščanje za preprečevanje stereotipov, njihova odprava ter spreminjanje odnosa do spletnega nasilja in nadlegovanja žensk in deklet v Sloveniji;
  • povečanje občutljivosti in znanja mladih, (potencialnih) žrtev nasilja, ranljivih skupin, staršev, (potencialnih) povzročiteljev in prič o spletnem nasilju in nadlegovanju žensk in deklet;
  • krepitev znanja strokovnjakov in strokovnjakinj za zagotovitev ustreznega sistema preprečevanja, preganjanja in zaščite pred spletnim nasiljem in nadlegovanjem žensk in deklet;
  • izmenjava izkušenj in dobrih praks ter spodbujanje medsebojnega sodelovanja na nacionalni in evropski ravni.

Kot je poudarila mag. Maruša Gortnar, vodja Sektorja za enake možnosti na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, bo projekt do mladih prišel tudi prek delavnic, ki jih bodo izvajali na šolah, želijo pa si, da bi med drugim prinesel tudi boljšo ozaveščenost o obstoju in uporabi ukrepov ter dobrih praks za preprečevanje spletnega nasilja na nacionalni in evropski ravni.

Dijaki iz Ljutomera so ob koncu oddaje strnili misli in podali nasvete svojih vrstnikom.

Ponavadi govorimo o preventivi in kako ravnati, če postanemo žrtve spletnega nasilja. Tokrat apeliram na vse mlade, da dvakrat premislijo o svoji aktivnosti na spletu in se prepričajo, da nehote tudi oni ne spadajo med nasilneže, saj je meja med zabavo in nasiljem pretanka. Meta Štuhec

Splet in sama tehnologija nas spremljata na vsakem koraku, s tem pa na žalost narašča tudi izvajanje spletnega nasilja. Zdi se mi, da je ta tema obravnavana kot tabu, vendar temu ne bi smelo biti tako. Zato je ozaveščenost o tem, kaj vse je spletno nasilje ključnega pomena, kajti ozaveščenost je cilj do uspešnega reševanja spletnega nasilja. Spletno nasilje je nedopustno in kaznivo. Zato se mora problem izpostaviti in nasilje rešiti in ne pomesti pod preprogo ter se delali, da je vse v redu. Timotej Pukšič

21. stoletje, izreden razvoj tehnologije. Pojav takšnih in drugačnih socialnih omrežij in (na žalost) posledično tudi spletnega nasilja. Kaj storiti, da se temu izogniti? Kako to preprečiti? Pravega odgovora za to ne poznam. Vem pa eno. Takšne stvari je potrebno deliti! Pa če je to staršem, prijateljem, profesorjem. Komurkoli, ki bo takoj priskočil na pomoč. Zato je pomembno, da ste pogumni in močni, da si upate spregovoriti in da se takšno nasilje čimprej ustavi! Anja Pušenjak

Spletno nasilje je resna težava, tega se  moramo zavedati. Žrtve spletnega nasilja se morajo zavedati, da niso same, da obstajajo ljudje, ki so bili tudi sami žrtve, da obstajajo spletne strani, ki jim lahko pomagajo in da se lahko zaupajo prijateljem ali staršem, ki bi jim pa morali služiti kot podpora.  Moj nasvet je, da poskušamo doseči, da ta tema ne bo taka tabu tema, ampak da se bo prepoznala kot resna težava, katero je treba rešiti. Dolores Marič