Na poti že tretji otrok s spremenjenim genskim zapisom. Kako bo metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja?

Kitajske oblasti so potrdile, da je po dveh deklicah, ki sta se rodili lanskega novembra, zdaj na poti še tretji gensko spremenjeni otrok. Raziskovalec He Džjankuj je vsem trem že pred rojstvom spremenil genski zapis, da bi jih obvaroval pred okužbo z virusom HIV. Uporabil je revolucionarne, vendar hkrati tudi kontroverzne in etično sporne genske škarje – metodo CRISPR. Čeprav ta nova tehnologija obeta preboj na številnih področjih, pa ugledni slovenski znanstvenik prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani opozarja, da je kitajski raziskovalec s svojim eksperimentom prestopil mejo. Kaj zdaj? Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok?

Dr. Roman Jerala pojasnjuje, da lahko spreminjanje genov pred rojstvom škodi tako otroku, ki se rodi s spremenjenim genskim zapisom, kot tudi prihodnjim generacijam, saj se popravki prenašajo iz roda v rod. Številne države so že sprejele deklaracijo, s katero so se poenotile v stališču, da so takšne spremembe nedopustne.

Metoda CRISPR – tako so tehnologijo, s katero lahko s kirurško natančnostjo spremenimo genski zapis, poimenovali znanstveniki, pa kljub neznankam in pomislekom prinaša upanje za preboj na številnih področjih. Kitajski preiskovalci so razkrili, da je – zdaj že nekdanji profesor Univerze za znanost in tehnologijo v Šendženu – ponaredil dokumente o etičnem nadzoru, sredstva za sporni eksperiment pa je zbral sam. Agencije poročajo, da so ga odpustili zaradi “resnih kršitev akademske etike”. Oblasti pa so proti njemu uvedle tudi policijsko preiskavo.

Ali smo na pragu rojevanja gensko spremenjenih otrok? Kako bo revolucionarna, a hkrati kontroverzna metoda CRISPR spremenila ljudi in njihova življenja? Ali bo CRISPR priložnost za razvoj novih metod zdravljenja ali etično sporna tehnologija, ki bo ljudi razdvojila? Kje so meje dopustnega?
Temo bomo poglobili in raziskali v oddaji Intelekta – prihodnji torek, 29. 1., po 10. uri na Prvem.

Iztok Konc