Križanka je kraljica ugank
V Sloveniji poznamo okoli 100 vrst križank, rešujemo jih le kakšno petino. Najbolj razširjena in najbolj priljubljena je slikovna ali skandinavska križanka, ki jo običajno najdemo v vsakem časopisu ali reviji. Zahtevnost križanke sicer določa več dejavnikov, predvsem pa t.i. »besedni povpreček« in izbor besed ali še bolje – črk, pojasni Bojan Arko, dolgoletni sestavljavec križank.
“Najbolj zaželene so redke črke, na primer črke f, h, b, u in vsi šumniki. Kožušček, kraguljčki ali žvrgolenje so kot protiutež besedam banana, ananas in limona.”
Uporaba stilno zaznamovanih besed v križankah ni zaželena, dovoljeno je uporabljati samostalnike v 1. sklonu ednine (razen, če gre za množinske samostalnike) in jasno je, da morajo vse besede obstajati. Slovar slovenskega knjižnega jezika, slovenski pravopis, leksikoni so osnovni »pripomočki« sestavljavca križanka. Prav pa pride tudi atlas…
“Tudi kakšne zakotne zaselke v Turčiji ni dobro dajati v križanke, kdo bo to rešil? Če je že kakšna nova ali težja beseda, nov kraj, naj se križa z lažjimi besedami.”
Japonci so leta 2016 objavili največjo križanko: 66.666 vprašanj in 244.971 kvadratkov, sestavljalo jo je 20 sestavljavcev križank in sicer ob 35-letnici japonske založbe Nikoli. Sicer pa je svetovni dan križank 21. december. 21. decembra leta 1913 je namreč datum, ko je bila objavljena prva križanka.
