V prvih stotih dneh je vlada Marjana Šarca sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja, zvišala minimalno plačo, prodala Novo Ljubljansko banko, potegnila celo vrsto kadrovskih potez in preživela prve koalicijske spore. Po treh mesecih ima vlada solidno podporo javnosti in tudi premier se vzpenja na lestvicah priljubljenosti. A večje preizkušnje v novem, znova volilnem letu šele prihajajo. V oddaji tudi o ključnih vladnih projektih, o spremembah, ki se obetajo v Evropi, in o napovedih nove gospodarske krize.
Pogovor s predsednikom vlade
V prvih stotih dneh je vlada Marjana Šarca sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja, zvišala minimalno plačo, prodala Novo Ljubljansko banko, potegnila celo vrsto kadrovskih potez in preživela prve koalicijske spore. Po treh mesecih ima vlada solidno podporo javnosti in tudi premier se vzpenja na lestvicah priljubljenosti. A večje preizkušnje v novem, znova volilnem letu šele prihajajo.
Premier je poudaril, da je čas, da se po 30 letih nehamo deliti na domoljube in ne-domoljube.
Tega ne priznavam. Vsi smo del te države. Vsi, ki so takrat sodelovali, tudi predsedstvo države, so dali svoj pečat osamosvojitvi, ne glede na to, kaj si mislimo o Milanu Kučanu. Osamosvojitev je naša, je čista, nikoli ne bom dovolil, da se razvrednoti. Vendar je čas, da gremo naprej.
Premier je potrdil, da bomo po dogovoru s sindikati javnega sektorja državljani plačevali višje prispevke za zdravstvo, višjo RTV naročnino, dražjo oskrbnino v domovih za starejše…
To bi se zgodilo v vsakem primeru. Če ne bi bilo dogovora s sindikati, pa bi se na začetku leta zgodil tako imenovani »spontani scenarij«, sprostili bi se vsi varčevalni ukrepi. Bili bi na istem, imeli pa bi še stavke in nova pogajanja.
Povedal je, da vlada načrtuje popravke pokojninskega sistema, starostna doba za upokojitev naj bi se dvignila za nekaj mesecev. Načrtuje tudi višje davke na dobiček, vendar hkrati pa razbremenitev plač, kar je v minulih mesecih pogosto zahtevalo gospodarstvo. Šarec ni navdušen nad prodajo A banke, ki bi jo Slovenija morala prodati do junija. Potrdil je, da se bo vlada o možnih drugačnih rešitvah pogajala v Bruslju in dejal, da je sam to temo že omenil na pogovorih v evropski prestolnici.
Predsednik vlade se je strinjal, da infrastrukturni projekti, od gradnje 2.tira, do 3.razvojne osi in Karavanškega predora, tečejo prepočasi. Pričakuje večjo angažiranost Darsa, predvsem pa popolno transparentnost, da bodo državljani v vsakem trenutku vedeli, v kateri fazi so projekti.
Na vprašanje, kako bo vlada ravnala po odločitvi ustavnega sodišča o nujnosti sprememb volilnih okrajev je povedal, da je velik podpornik, da ostanejo samo volilne enote in da se uvede preferenčni glas. Take odločitve morajo biti sprejete konsenzualno in jasno je, da se bodo stranke morale poenotit. Ker pa vsestranke govorijo, da jim ta sistem ni ustrezal, bi dve tretjinsko večino lahko dosegli.
Če pa politične volje ne bo, pa sprememb ne bo. Mi imamo 13 poslancev, na potezi so drugi.
Šarec in LMŠ se zavzemata za to, da bi se ustavna odločba o financiranju javnih programov v zasebnih šolah uresniči, spremembam ustave, s katerimi bi zaobšli odločbo ustavnega sodišča ni naklonjen.
Predsednik vlade je še povedal, da ni mogoče napovedati, ali bo njegova vlada, prva po desetih letih, končala redni mandat. Odvisno bo od volje partnerjev.
Sam bom naredil vse, da vlada dela do konca. A ni vlade na svetu, tudi če je zelo večinska, ki bi zdržala, če se nekdo odloči, da jo ruši. Najtežji preizkus bo rebalans proračuna.
Pojasnil je tudi svoj poziv proti sovražnemu govoru. Ta se pojavlja na desni in na levi, je opozoril in dodal, da ni omenjal političnih strank, medijev ali imen in priimkov.
Že v šoli so nas učili, kaj je primerno in kaj ni primerno. Vsak pri sebi naj premisli, ali je njegova komunikacija primerna. A ko vidijo nekatere predstavnike politike in medijev, kako se izražajo, so ljudje razumljivo zmedeni.
