Če veliko daš, še več prejmeš

Lojzek Kralj je prostovoljec že 20 let

Gospod Lojzek Kralj je vedno zanimiv sogovornik. Doma je s Trojan, leta 1963 sta se z ženo preselila v Slovenj Gradec. Po poklicu je arhitekt, pri svojih 86-ih letih pa je že 20 let prostovoljec.

Pred 20-imi leti je bilo prostovoljstvo še v povojih, čeprav me je to zanimalo, pa še sam nisem prav dobro vedel, kaj to sploh je.

Vsa leta je prostovoljec s srcem, vse še vedno opravlja z največjim veseljem. Pravi, da mu druženje z ljudmi osmišlja življenje.

Dandanes so domovi povsem drugačni, kot so bili včasih. Danes je bivanje v domu privilegij, stanovalci se lahko udeležijo številnih dejavnosti. Veliko je dogajanja, stanovalcem je že skoraj težko dolgčas.

Kot prostovoljec si želi, da bi tudi pogovor veljal za delo. Po njegovem mnenju ljudje pogovor pogrešajo in ga potrebujejo. Prostovoljci imajo to možnost, da pogovor lahko usmerjajo, predvsem pozitivno, bilo pa bi dobro, da bi se v tej smeri lahko tudi izobraževali.

Veste, težko je, kadar nas kdo zapusti. Nikoli se ne moreš pripraviti na smrt, v domovih starejših pa se to seveda dogaja. Zdaj v domovih nikakor niso več samo bolni, nekateri so tukaj dlje časa.

Sicer je delal kot arhitekt. “Melodija barv” pa je njegova knjiga, gre za knjigo pobarvank. Tretje življenjsko obdobje si je namreč popestril z risanjem predlog za barvanje, štikanje itd. Vsak prihod v Koroški dom starostnikov v Slovenj Gradcu ga razveseli.

Tukaj se odlično počutim in zato si želim, da bi lahko še dolgo prihajal kot prostovoljec.