Kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji in kako so vplivale na ljudi
Razstava »Mejni kamni, bodeča žica, stražni stolpi in minska polja. Življenje ob okupacijskih mejah v Sloveniji, 1941–1945« je rezultat dela raziskovalcev z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Geografskega inštituta Antona Melika ZRC Sazu, Pedagoške fakultete in Inštituta za novejšo zgodovino v Ljubljani. Raziskovalci, ki so na interdisciplinarno raziskavo upravičeno lahko ponosni, so med ljudi našli odgovore, kje so med 2. svetovno vojno potekale meje med okupiranimi območji in kako so te vplivale na ljudi. Terensko delo je s pomočjo napredne tehnologije dalo rezultate, ki so lahko v času, ko ponekod spet postavljajo bodečo žico, zelo jasno opozorilo.
Eden izmed poglavitnih motivov za začetek druge svetovne vojne je bila revizija državnih meja, nastalih po prvi svetovni vojni. Revizija je potekala v škodo manjših narodov, med katere spadamo tudi Slovenci. Štirje okupacijski režimi – nemški, italijanski, madžarski in režim ustaške Hrvaške – so Slovence z žicami, minskimi polji, bunkerji in mejnimi kamni razdelili med različne države. Odločanje o tem, kateri kos ozemlja bo pripadel posameznemu okupatorju in kje bodo tekle meje, je vodil izključno Hitler, pove dr. Božo Repe z Oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani. Vprašanje, ali je nacistična Nemčija pri tem upoštevala želje svojih zaveznic, se ponuja kar samo. Odgovor nanj prav tako.
Dr. Peter Mikša z oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani tudi sam prihaja iz krajev, kjer je prebivalstvo občutilo vse zlo nasilnega razmejevanja slovenske zemlje. Zato mu zgodbe, ki so jih raziskovalci slišali na terenu, niso tuje. Rane, stare skoraj 75 let, so ljudem, ki so vse to doživeli, še vedno boleče. Skoraj 75 let po koncu za Slovenijo enega izmed najbolj kritičnih obdobij zgodovine, so ostanki okupacijske meje še zmerom vidni tudi v obliki materialnih ostankov. Te so zgodovinarji iskali s pomočjo strokovnjakov iz drugih znanstvenih področij. Dr. Peter Mikša. Posebno zahtevno je bilo iskanje ostankov v visokogorju. Raziskovalci so morali z vso opremo obiskati visoke prelaze v naših Alpah. Pri tem je sodeloval tudi dr. Mitja Zorn, predstojnik Geografskega inštituta Antona Melika.
Dr. Božo Repe vidi v raziskavi tudi aplikativno vrednost. In opozarja na s tem povezano problematiko, ki pravo rešitev še čaka. Vendar je smisel zgodovinskega spomina tudi v tem, da se iz njega česa naučimo. Na primer odgovora na vprašanje, ali so ograje kadarkoli v zgodovini rešile karkoli.
