Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase. Z Jožkom Smukavcem se je pogovarjala Aljana Jocif.
Pogovor z bratom kapucinom, Jožkom Smukavcem
Prazniki niso le blišč in hitenje, prazniki so tudi čas za pogovor, za razmišljanje, za odkritost, za priznanje. To je tudi čas , ko se je treba malce ustaviti. Prazniki povezujejo, pravi Jožko Smukavec eden izmed šestih sobratov v škofjeloškem kapucinskem samostanu. V Sloveniji v šestih samostanih v bratstvu živi 30 kapucinov. Kapucinski red odlikuje preprostost, veselje in odkritost. Tako je tudi v Škofji Loki, kjer v mogočnem samostanu, ki izvira iz leta 1707, živijo sobratje različnih starosti, različnih značajev in sposobnosti, tudi njihova čustva govorijo sama zase.
»Smeh, žalost, veselje, preprostost, da si lahko to, kar si. To spočije, ni se treba pretvarjat. Ko grem v Škofjo Loko, si lahko naraven, normalen, pogledaš v oči človeku, mu rečeš dober dan, kako si. Rad gledam, kaj je pomembno, kaj je tisto, kar je kakovostno v času in kraju«.
Blišč veselega decembra
Jožko Smukavec je razmišljal tudi o prazničnem zadnjem mesecu v letu in dejal, da bi ga bilo bolj kot veseli december, poimenovati ‘mesec veseljačenja’, a le to ne prinaša kvalitete in globine.
“Veselje je božji dar, ki prihaja od znotraj, kar nas napolnjuje od zunaj. Treba bo ovrednotiti veselje in kdo nam ga prinaša. Veseljačenje je škoda za nas. Ljudje so utrujeni, tudi sam osebno sem utrujen, ker je toliko impulzov in motilcev, da okoli božiča že komaj čakamo, da bo novo leto«
O darilih
»Darila so nadomestek naše nemoči odnosa. Kupujemo ljubezen, kupujemo pozornost, všečnost. Ne bi rad moraliziral, ampak to je teža današnjega sveta. Darilo je samo priložnost, da pridem do resničnega darila, to pa je – človek. Tudi sam težko kupujem darila, ker sem neroden. Lepa pa je misel, da imam pred seboj človeka, za katerega izbiram darilo. Ko mu ga prinesem, ga opazujem, ali sem pravilno izbral. In se veselim z njim”
O božiču
»Božič je poseben dan, je čas svetih maš, čas voščil, je mehkoba, lepo je. Tudi pri jaslicah se dobimo. Če te ne zmatrajo lučke in popusti, potem prideš do tega, kar je bistveno sporočilo božiča.. “
Kapucinski samostan je dom
»Mi, ki smo doma v samostanu, rečemo, da smo doma. Lepo je tukaj, domače. Tam, kjer je tvoje srce, tam si ti doma. Radi imamo naš dom. Tudi skrbimo zanj, je pa velik tale naš dom. Včasih pridejo na obisk otroci. Njihove radovedne otroške oči dobro opazujejo in vprašajo, zakaj imamo tako veliko hišo. In so začudeni, ker nas je v samostanu samo šest.« Veliko dela imamo, da so samostanski prostori urejeni in domači. Ko pa bratje kapucini, tudi sam, odhajam domov, rečemo, da gremo domov domov.
Sam osebno gre enkrat na mesec v Bohinj, kjer ga čaka mama in sestra s sinovoma. Ko odhajam ‘domov domov’, pravi, je vedno bolj vesel.
