Razkošje v glavi

dr. Nina Gunde Cimerman

"Znanstveniki smo zahtevni in vedno skeptični," v smehu pove letošnja prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke.

Nina Gunde Cimerman 2
Nina Gunde Cimerman
foto: Osebni arhiv

Zakaj pri pranju perila ne uporablja mehčalca in zakaj v turško savno hodi z brisačo? Ne gre za muhavost, temveč za odločitve, sprejete na podlagi rezultatov znanstvenih raziskav. Dr. Nina Gunde Cimerman, vodja raziskovalne skupine za biologijo mikroorganizmov na Biotehniški fakulteti Univerze v Ljubljani, je namreč s svojo raziskovalno skupino odkrila, da naše gospodinjske aparate naseljujejo nevarne črne kvasovke, rezultati njene raziskave pa so močno odmevali doma in po svetu. A to je le eno izmed odkritij, do katerega je prišla letošnja prejemnica Zoisovega priznanja za pomembne dosežke na področju ekstremofilnih mikroorganizmov – gliv.

“Če imaš še tako dobre ideje, jih moraš izpeljati in obogatiti z idejami drugih. Imela sem srečo, da sem okoli sebe vedno imela dobre sodelavce. In tudi občutek, če lahko tako rečem, kam je vredno pogledati.” 

Na raziskovalni poti jo vodita radovednost in želja po samostojnosti, do pomembnih odločitev pa je kdaj prišlo tudi zaradi razočaranja – nad pomanjkanjem ledu ali neresnostjo podjetja, s katerim je sodelovala. Na Arktiki na primer, kamor je odšla, da bi preverila, ali glive uspevajo v morskem ledu, je naletela na posledice podnebnih sprememb. Prvič tam v tistem obdobju ni bilo morskega ledu, zato je “hodila kot lev v kletki”. A treh tednov vseeno ni želela vreči stran. Iz radovednosti je zbrala kose ledenih gor, ki so plavali po morju, in jih začela obdelovati. Na njeno veliko začudenje je odkrila, da je led poln gliv, kar nihče prej ni pomislil, da je mogoče.

A čeprav je začela z raziskovanjem mikroogranizmov v solinah, nadaljevala z ledom, nato odkrila še to, da nevarne črne kvasovke naseljujejo naše gospodinjske aparate in nekatera druga “umetna” ekstremna okolja (turška savna), je bil njen prvi stik z ekstremnim okoljem popolnoma drugačne vrste.

“Z družino smo se preselili v Libijo in pri osmih letih so me starši brez opozoril in psiholoških priprav vpisali v italijansko šolo. To je bila stresna okoliščina, ki pa sem jo kot otrok vzela za situacijo, na katero se je pač treba navaditi. V nekaj tednih sem se naučila govoriti italijansko in se spoznala tudi z novim okoljem. To je bila puščava, moje prvo ekstremno okolje. Okolje, kjer prevladuje ena barva v tisoč niansah in odprto nebo. In še vedno je to okolje, ki me najbolj navdahne. Slovenija je sicer zelo lepa in zelo rada imam gore, ampak prostori, kjer je vse v eni barvi  in je nad njim širno nebo – kot na primer na Arktiki – me najbolj prevzamejo.” 

V oddaji Razkošje v glavi smo se z dr. Nino Gunde Cimerman pogovarjali o njenih raziskovalni poti, o  znanstvenikih in tudi o položaju znanosti doma in po svetu.