Prvi na obisku

Freske, ki so preživele 2000 let

Na spodnjem, ohranjenem delu fresk so naslikane ptice, maske in girlande

pmc
foto: Pokrajinski muzej Celje

Leto 2017 je celjske arheologe razveselilo z odkritjem izjemno dobro ohranjenih stenskih in stropnih poslikav v eni od nekdanjih premožnejših meščanskih vil pod današnjim Muzejskim trgom. Gre za izjemno najdbo, s katero se lahko primerjajo le še redke ohranjene freske v Pompejih in nekateri primerki iz Porenja. Poslikave, ki prikazujejo motive iz Ovidove pesnitve Metamorfoze, zgodbe o nimfi Siringi in Panu oz. o nastanku Panove piščali ter upodobitev moške in ženske figure na kvadrigi, si je ogledala tudi ekipa Prvega.

Poslikave med redke najdbe uvršča predvsem dejstvo, da gre za freske, ki so do 1,3 m visoko ohranjene na steni, se pravi “in situ”. Poleg številnih fragmentov fresk iz višjega dela stene, ki je bila porušena, se je ohranil tudi strop s poslikavo, ki je dragocenost posebne vrste, poudarjajo v Pokrajinskem muzeju Celje.

Časovno so poslikave umeščene v zadnji del prvega stoletja, točneje med leti 80 in 100 n. št. Torej v čas tik po uničenju Pompejev. Gre za isti stil in podobno motiviko, poudarja dr. Jure Gajšek:

“Tudi sama kakovost poslikav je zelo podobna ali enaka številnim poslikavam v Pompejih. Kar pri nas izstopa, je to, da gre v Celei za moderna izkopavanja. Imamo ves kontekst. Se pravi imamo strop, stene in tla, tako da vemo, kako je bil videti del te hiše. V Pompejih, kjer gre po večini za stara izkopavanja, pa so se določeni deli teh kontekstov izgubili. In to je redka kombinacija, ki Celeo postavlja ne samo v Sloveniji, temveč v okviru Evrope in Mediterana kar visoko. Je ena redkih lokacij, kjer so se ti konteksti ohranili. V Franciji sta morda dve lokaciji, potem seveda Pompeji, Herculaneum in potem je že tu Celea.”

Da so ostanki rimske Celee ohranjeni tako, kot so, ni samo naključje in zgodovinska sreča, razloži direktor Pokrajinskega muzeja Celje Stane Rozman, temveč načrtno višanje plasti takratnega mesta:

“V Celei imamo na eni strani veliko prednost – v primerjavi Ljubljane in Emone ter Ptuja s Petoviom – da so te rimske plasti izredno debele. Kajti v Celju so se predvsem umikali Savinji in tudi podtalnicam. Zato so mesto ves čas nadgrajevali in rimske plasti v mestu segajo do štiri ali celo šest metrov globine.”

Ena od specifik Celee je tudi to, da so na območju mesta Celja na večini območja, na katerih so v zadnjih nekaj deset letih dokumentirali te stavbe, odkrili le bogatejše stavbe. Obstaja torej vpogled v način življenja premožnejšega dela prebivalcev, drugi del, verjetno večinski del prebivalstva, pa nam je manj poznan, še dodaja dr. Jure Gajšek.