Poklici prihodnosti so tisti, ki se jih ne da avtomatizirati

Uspešnost digitalne preobrazbe podjetij ni odvisna le od uporabe sodobnih tehnologij, temveč predvsem od kadrov

foto: fancycrave1

Ključno sporočilo današnje konference o digitalizaciji, ki se je v Ljubljani odvila pod okriljem Gospodarske zbornice Slovenije, je, da smo v državi izbrali pravo smer, a po poti digitalizacije potujemo prepočasi. Transformacija procesov se odvija zelo hitro, zato bi se v državi morali angažirati vsi, če bi želeli dohiteti države, ki se na tem področju razvijajo najhitreje. Kadri za katere še ni znano, kakšna znanja bodo potrebovali v prihodnosti, pa bi morali biti osrednja prioriteta naše države.

Kako bo izgledalo življenje čez deset let? Kakšen bo dom prihodnosti? Kam naj investirajo podjetja, da bodo ostala konkurenčna? Kateri poklici bodo izumrli zaradi avtomatizacije in kakšne kompetence bodo potrebovali kadri, da bodo zaposljivi? To so vprašanja na katera še ni odgovorov. Znano je le, pravi Peter Wostner, vodja sektorja za koordinacijo pametne specializacije na službi vlade za razvoj in kohezijsko politiko, da bo v prihodnjem desetletju zaradi avtomatizacije ogrožena več kot polovica delovnih mest:

“Naslednja vlada ali tista, ki bo sledila, bo imela dramatične probleme. Takrat bo potencialno ogroženo 25% delovnih mest. Do leta 2030 bo ogroženih od 43% do 57% delovnih mest.”

Eno od ključnih vprašanj bo, kakšne sposobnosti bodo morali imeti kadri v prihodnosti in posledično, kako spremeniti izobraževalni sistem. Kot pri svojem vsakdanjem delu opaža soustanovitelj in partner v podjetju DLabs Tilen Travnik, se spremembe že dogajajo in podjetja se premalo zavedajo, da na delovna mesta prihaja generacija milenijcev:

“Nujno je, da se v izobraževalni sistem zgodaj uvede interdisciplinarno učenje, se pravi učenje na projektih in povezovalno razmišljanje.”