Matej Krajnc s tiho komponento uglasbene poezije

Poslušamo novi album "Tihi dogovor"

Matej Krajnc
foto: Lenka Krajnc

V Pesmi v žepu se nam predstavlja kantavtor Matej Krajnc s svojo novo ploščo Tihi dogovor. Pesmi na njej so pravzaprav uglasbena poezija, prepletena s številnimi referencami iz literarnega sveta.

 

Mateja Krajnca smo sicer vajeni predvsem kot kantavtorja s kitaro, pesmi z nove plošče Tihi dogovor pa so zvočno precej drugačne in so bliže jazzu in bluesu kot rocku. Nastajati so začele pred desetletjem, in sicer v sodelovanju z Blažem Jurjevčičem (klavir), Vladom Pircem (bas) in Bogdanom Turnškom (bobni), na samo zvočno sliko plošče pa močno vpliva vokal Ota Pestnerja, na čigar pobudo je plošča tudi nastala:

“On je s svojim vokalom dal nekaterim pesmim še dodatno dodano vrednost, čeprav jo že klavir Blaža Jurjevčiča in bas in bobni … Zelo je bilo zabavno in fajn z njimi delati, predvsem zaradi tega, ker so zelo dobri improvizatorji …”

Matej Krajnc, pogovor za Pesem v žepu 

 

Matej Krajnc je med slovenskimi kantavtorji zagotovo tisti z največ izdanimi ploščami – Tihi dogovor je tako že 161. po vrsti. Tako kot pri marsikateri drugi njegovi plošči je tudi pri Tihem dogovoru rdeča nit uglasbena poezija, saj so pesmi izšle (ali še bodo) v pesniških zbirkah. Povezava z literarnim svetom pa se v njih ohranja tudi v obliki najrazličnejših referenc:

“Ja, to je neko moje veselje, še posebej zato, ker sem študiral literaturo in – kolikor se le da – neke reference dajem v svoje tekste tudi s tega področja, tudi z glasbenega področja. Gre pa predvsem za to, da so to pesmi, ki so nastajale nekako vseh šestindvajset, sedemindvajset let mojega kantavtorskega dela – in že malo prej celo. In so to pesmi, s katerimi sem se srečeval ves čas … Ko smo takrat izbirali, katere pesmi bi, se je ponudila možnost, da te pesmi naredimo na tak način, kot sem jih jaz slišal že takrat, ko so nastajale. Vedno sem jih slišal v neki bolj jazzovski, bluesovski varianti.”

Matej Krajnc, pogovor za Pesem v žepu