Fizik, profesor na sloviti Univerzi Princeton, navdušen športnik, ki čez lužo živi že dobro desetletje

Dr. Andrej Košmrlj je profesor na Oddelku za strojništvo in vesoljski inženiring na Univerzi Princeton v Združenih državah Amerike, kjer je tudi vodja raziskovalne skupine za mehaniko, mehke snovi in biofiziko. Svojo akademsko pot je začel na Fakulteti za matematiko in fiziko na Univerzi v Ljubljani, pred dobrim desetletjem pa ga nadaljeval čez lužo, lahko bi rekli kar po poti »bršljanove lige«.

Potem ko je bil najboljši med študenti na dodiplomskem študiju na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, pripoveduje dr. Košmrlj, in ker je poznal kolega, ki je šel študirat na Princeton, se je tudi v njem zbudila želja, da bi šel v tujino:

“Ta ideja je bila, se pravi, da se da uspeti tudi iz Ljubljane. Zato sem rekel, da bi rad poskusil doktorat narediti na eni najboljših fakultet na svetu.”

In tako ga je pot odpeljala čez lužo, najprej na MIT, kjer je doktoriral, nato pa na Harvard, kjer je opravil postdoktorsko raziskovanje, od leta 2015 pa deluje na Princetonu.

“V akademskem svetu je seveda pomembno, kako dobre raziskave delaš, skoraj enako, če ne še bolj, pa je pomembno, kako znaš te svoje raziskave predstaviti drugim, kako se znaš prodati.”

Zelo pomembno je, da veš, kaj želiš, in znaš to tudi jasno predstaviti, da se mrežiš, saj so pomembna priporočila in tako naprej, pravi dr. Košmrlj, ki je vseskozi tudi zelo dejaven na športnem področju. Od nogometa do odbojke, hokeja na ledu in teka. Petkrat je pretekel bostonski maraton:

“Ko sem prišel na MIT, sem si rekel, nekoč bi ga bilo res dobro odteči!”

Med drugim je pretekel tudi maraton v New Yorku in Čikagu. Šport je sprostitev ob pestrem urniku.

“Akademska sfera je zelo odprta. Nimaš urnika, ki bi ti bil določen, z izjemo predavanj. Vse ostalo gradimo sami. Če bi hotel, bi lahko imel ogromno prostega časa. Če si ga pa vsega zasedem z delom, ga pa nimam nič, tako da smo nekako sami svoji gospodarji. Smo kot nekaki mali obrtniki, ki nabiramo denar od raznih fundacij, da plačujemo naše doktorske študente, ki delajo raziskave.”

Dr. Košmrlj je dejaven tudi pri povezovanju Slovencev tako znotraj ZDA kot tudi spletanju vezi s Slovenijo, in sicer v društvih ASEF (Ameriško-slovenska znanstvena fundacija) in VTIS (V tujini izobraženi Slovenci). V okviru ASEFA koordinira tudi zelo uspešno štipendijsko shemo, ki podpira študijske obiske Slovencev pri profesorjih v tujini ter študijske obiske potomcev slovenskih izseljencev v Sloveniji. Tudi dr. Košmrlj, ki ima na Princetonu svojo raziskovalno skupino, je tam že gostil slovenske študente:

“Mislim, da je dobro, da gredo v tujino, da gredo ven iz okvirja in dobijo še dodaten pogled na svet. Na akademski svet in na običajno življenje. Ko greš ven in vidiš drugačne običaje in kulture, morda začneš drugače gledati na ves svet in vse skupaj.”

Mojca Delač