Nočni obisk

“Dokler jama gre, bo jamar šel”

Nočni pogovor z jamarjema Klemnom Sušo in Jašo Zidarjem iz Jamarskega kluba Železničar

LRM_EXPORT_704715702963_20181004_135634481 (1)
foto: Jaša Zidar

Prvi varuhi našega podzemlja so jamarji. Ti že ob svojem prvem spustu v jamo, v kateri do takrat še niso bili, hitro opazijo sledi prejšnjih obiskovalcev. Jamarjevo delo je sicer raziskovanje, merjenje, mapiranje in predvsem varovanje jam. Je pa jamar lahko tudi  fotograf in rekreativec, doda Klemen Suša.

Jamar tudi fotografira, dokumentira, čisti in ozavešča javnost, kaj se v jamarstvu dogaja, kakšno je stanje onesnaženosti, občutljivosti Krasa. Je pa med drugim to tudi rekreacija in sprostitev.

Sledi človeške hoje na površju slej ko prej izpere dež, sledi hoje na sigi v jami pa so lahko vidne tisočletja. Tudi zato se moramo bolj zavedati svojega vpliva na naš neverjetno bogat jamski svet. Že Ekologi brez meja so ob svoji zadnji vseslovenski čistilni akciji opozorili, da brezna, v katerih so divja odlagališča, še naprej ostajajo pereč problem. Sanacija takih odlagališč je za jamarje organizacijsko, tehnično in finančno pogosto (pre)naporna naloga, doda Jaša Zidar.

Posamezni klubi enostavno teh sredstev nimamo na razpolago. Kar pomeni, da se poskušamo zanašati na občinsko financiranje čistilnih akcij. Tu pa dostikrat naletimo na gluha ušesa, ker pač kar se ne vidi, ni problematično.

Jaša Zidar gosto temo v podzemlju sicer opiše kot “popolno” in kot nekaj kar te resnično preseneti, ko se prvič spustiš v jamo.

Na površju se mogoče ljudem ob tejle uri zdi, da je temno. Ampak zunaj ni nikoli zares temno. Ko v jami ugasneš lučko in ugotoviš, da ne vidiš centimeter pred svojim nosom, je pa stvar drugačna. Tema je! Tema, tema. Ne znam je opisati, moraš jo doživeti. Čeprav se zgodi nek placebo. Ko premikaš roko pred seboj, pred svojim nosom, se ti zdi kot da vidiš neko gibanje. Veš, da je to nemogoče, ker je svetlobe ni, ampak zdi se ti pa kot da ga.