Možgani na dlani

Božična glasba, spomin in dopamin

V zahodnem svetu s pozitivnim razpoloženjem povezujemo predvsem durovsko tonsko lestvico

14374810662_02bb9151c3_o
foto: Global Panorama

Zakaj na primer zvok kraguljčkov takoj povežemo z božično glasbo, ob nekaj tonih heavy metala pa nas naša nevronska omrežja ne prestavijo takoj v ta božično-novoletni čas? O vsem tem smo se pogovarjali s prof. dr. Brianom Rabinovitzem.

Če pa bi redno in vsako leto poslušali heavy metal v božičnem času in samo takrat, bi se ob tem, ko slišite te tone, takoj preselili v božični čas. Omrežja povezav v naših možganih se tvorijo na podlagi določenih izkušenj, ki jih imamo. Znotraj kulture si številne izkušnje delimo, zato se strinjamo o tem, kaj nekaj pomeni. Če pa bi imeli drugačne izkušnje, bi se tudi to spremenilo. Seveda zvok kraguljčkov povežemo z zgodbami o Božičku, jelenčkih in tako naprej.

Imajo božične skladbe kaj skupnega?

Do neke mere lahko pritrdim. Če govorimo o tem, katera skladba bo postala hit, veljajo za večino skladb določena pravila. Pri božični glasbi velja, da je po večini v durovskem načinu, kar predstavlja splošen občutek pozitivnosti in sreče. Posebno v zahodni družbi velja, da so skladbe v durovskem tonskem načinu bolj vesele. Prav tako te skladbe niso zelo zahtevne, ko govorimo o številu delov pesmi, so enostavnejše. Največkrat pa je prisotna pozitivnost, tako v besedilu kot v glasbi.

Božična glasba je pri marsikom povezana z dopaminom, živčnim prenašalcem, ki je tesno povezan z našim centrom za nagrajevanje. Ampak, kaj pa če je te “sreče” preveč? Se lahko z božično glasbo tudi “predoziramo”?

Ja, lahko se zgodi. Veliko je odvisno od tega, kakšen je bil prvotni odziv človeka na neko skladbo. Enaka skladba ne bo nujno spodbudila enakega odziva v možganih pri vseh. Če vzamemo za primer džez, tu imajo tisti, ki glasbo zelo dobro poznajo, določena pričakovanja, če je ne, pa ne. Lahko da božič povezujemo s kakšnim travmatičnim dogodkom, pa to potem povežemo z glasbo. Seveda pa lahko tudi nekaj, kar se nam zdi na začetku prijetno, ob preveč ponovitvah pomeni negativno izkušnjo. Pri posameznikih, ki imajo ta čas zelo radi in ga povežejo z res pozitivnimi čustvi, pa se lahko ta glasba vrti in vrti in se je ne bodo naveličali. In tudi če se nam zdi, da smo ob božiču s to glasbo zasičeni, imamo potem velik del leta, da si malo opomoremo, da pride do prihodnjega leta spet »neobrabljena«.

Več o prazničnem povezovanju četrtkovih znanstvenih oddaj na RTV Slovenija pa lahko preberete tukaj.